You are here

Kdo so prejemniki nagrad za dobre prakse?

29 June 2017

Kaj imajo skupnega Barcelona, Tampere in Dupnica? Ne veliko, boste verjetno pomislili. Barcelona je globalno mesto z mednarodno prepoznavnostjo na področju inovacij, gastronomije in kulture. Tampere je srednje veliko mesto na Finskem, zgodovinsko povezano z industrijsko revolucijo te države. Dupnica je majhno somestje na zahodu Bolgarije ob vznožju najvišje balkanske gore. Kaj jim je torej skupno? Vsa tri mesta so od programa URBACT prejela naslov mesto z dobro prakso.

Na URBACT razpis za dobre prakse se je prijavilo skoraj tristo mest iz vseh koncev Evrope. Izbranih je bilo 97 dobrih praks iz 25 evropskih držav. Gre za mesta vseh velikosti, večina je malih in srednje velikih mest z do 250.000 prebivalci, torej mesta, v katerih živi največ Evropejcev.

Spodbudno je, da je več kot tretjina izbranih dobrih praks iz mest, ki pred tem še niso sodelovala v programu URBACT. Poslanstvo URBACTA je krepitev zmogljivosti za trajnostni urbani razvoj po vsej Evropski uniji, zato je vključevanje novih mest ena od prioritet. K množičnemu odzivu na razpis ta gotovo doprinesla aktivna promocija razpisa dobrih praks s strani Nacionalnih URBACT točk in poenostavljen način prijave.


Razpon URBACT dobrih praks odseva evropske urbane prioritete

Razpis za dobre prakse je bil popolnoma odprt. Tematske prioritete niso bile določene, tako da so se mesta popolnoma prosto odločala, na kaj se bodo osredotočila. Zahteva programa URBACT je bila samo, da gre za relevantne, dokazljive in prenosljive prakse, ki so konsistentne z načeli programa. Ta pristop od spodaj navzgor posledično daje dober vpogled v prioritete mest.

Seznam nagrajenih praks kaže jasen tematski vzorec. Osemnajst URBACT dobrih praks naslavlja problem urbane revščine. Petnajst jih naslavlja trajnostno rabo zemljišč. Enajst izbranih pristopov se osredotoča na zaposlitve in veščine. Poleg tega so bile izbrane tudi dobre prakse, povezane s krožnim gospodarstvom, integracijo beguncev in digitalnim prehodom.
Razporeditev praks po temah, ki je prikazana na spodnjem grafu, se ujema s temami, ki jih pokriva Urbana agenda za EU.

Author: 

Graf sicer prikazuje samo najvišjo tematsko prioriteto mest. Eden od kriterij razpisa je bil celostni pristop (eno od URBACT načel), kar pomeni, da so mesta s praksami naslavljala tudi druge tematske prioritete, ki pa jih graf ne prikazuje. Tako bo na primer nek projekt razvrščen v kategorijo »zaposlitve in veščine« ali »vključevanje migrantov«, čeprav v resnici naslavlja oboje. Temi, ki zadevata več prioritet Urbane agenda za EU, sta še »učinkovito upravljanje mest« in »spol«. Jasno je torej, kaj so prioritete mest. Kaj pa problemi, ki jih mesta naslavljajo na terenu? S katerimi izzivi se spopadajo dobre prakse? Vse dobre prakse najdete tukaj, v nadaljevanju pa predstavljamo nekaj najprivlačnejših primerov.


Mouans-Sartoux: Skupnostna hrana v šolah

Mouans-Sartoux je malo mesto v regiji Alpes-Maritimes v jugovzhodni Franciji. To pionirsko mesto že od leta 1998 povezuje hrano, zdravje in okolje. Na območju, kjer so cene zemljišč zelo visoke in pritiski urbanega razvoja močni, je to spodbudilo vročo debate o rabi zemljišč in odnosom med urbanim in ruralnim.

Leta 2017 se lahko pohvalijo, da je 100 % šolskih obrokov v Mouans-Sartoux iz lokalno pridelane hrane. Ustanovili so občinsko kmetijo in najeli dva kmeta, ki pridelujeta zelenjavo za šolske menze, ki zdaj zadovoljijo 85 % potreb vseh treh šol (1000 obrokov na dan). S spremembo pravil javnega naročanja so spodbudili lokalne pridelovalce, da se prijavljajo na razpise. Mesto zdaj poskuša svojo iniciativo okrepiti še z lokalnim kmetijsko-živilskim sistemom in izobraževanjem ter si prizadeva na ta način razširiti iniciativo. Več tukaj.

Author: 


Antwerpen: začasna raba

Antwerpen v Belgiji je eno od mnogih evropskih mest, ki se spopadajo s problemom praznih poslovnih prostorov. Je tudi eno od mest, ki uporabljajo začasni, pop-up, pristop. Toda le malo jih je razvilo tako sofisticiran strateški pristop k povezovanju obojega, kot ga je to belgijsko mesto. Med drugim tako, da so kreativne podjetnike povezali s posameznimi praznimi prodajnimi prostori, in tako dosegli trajne pozitivne učinke.

Celosten pristop z različnimi deležniki v antwerpenski soseski Oud Berchem se je izkazal za učinkovito in navdihujočo metodo za preobrazbo degradiranega nakupovalnega območja v živahno kreativno os. Uspešno so na ta način oživili 70 praznih prodajnih prostorov; 60 % prostorov je v dolgoročnem najemu, 10 % pa so jih podjetniki odkupili. Več tukaj.


Gdansk: So Stay Hotel

Mnoga mesta po Evropi bo zanimal primer hotela So Stay, ki ga je razvil poljski Gdansk. Naslavlja namreč izziv ustvarjanja zaposlitvenih možnosti za nekatere naše najbolj ranljive državljane. V tem primeru poljsko mesto podpira mlade, ki so odrasli v skrbništvu, mnogi od njih imajo težave pri prehodu v trajno zaposlitev. Projekt je nastal v sodelovanju med mestom Gdansk in fundacijo za socialne inovacije, in je dober primer, kako mestne uprave delajo v novih partnerstvih na več koncih Evrope.

Inovativni operativni model hotela, ki je prvi na Poljskem, kombinira tržni pristop z družbeno odgovornostjo. So Stay deluje kot komenriclani hotel in mladim, ki zapuščajo skrbstvene institucije, pridobivanje veščin, kvalifikacij in delovnih izkušenj v podpornem okolju. Prav tako nudi podporo pri nastanitvi, in je tako pomembna platform v njihovem prehodu v neodvisno, odraslo življenje. Več tukaj.

Author: 


Pirej: Spodbujanje podjetništva v pomorskem gospodarstvu

Pomorsko gospodarstvo je predmet iniciative Bluegrowth, ki so jo razvili v Pireju v Grčiji. Gre za natečaj za iznajdljive podjetnike, ki uresničujejo inovativne koncepte in ustvarjajo zaposlitve in storitve, povezane z morskimi in sladkovodnimi viri. Uspešni koncepti dobijo šest mesecev razvojne in inkubacijske podpore ter dostop do omrežja lokalnih uveljavljenih strokovnjakov s področja pomorskega gospodarstva. Pristop je pomagal formalno okrepiti lokalni ekosistem (partnerji, sponzorji, svetovalci in akademska sfera) pomorskega gospodarstva v grškem največjem pristanišču.

Dosežki iniciative so že prejeli pomorsko nagrado EU. Doslej je Bluegrowth podprl ustanovitev desetih zagonskih podjetij in ustvaril 55 zaposlitev. Več tukaj.


Santiago de Compostela: nagrade za ločevanje odpadkov

Model Tropa Verde, ki so ga razvili v španskem mestu Santiago de Compostela je uspešno spremenil odnos prebivalcev do odpadkov. Zgodba se začne leta 2015, ko lokalna anketa zazna veliko nepripravljenost prebivalcev za ločevanje odpadkov. Glavni identificirani oviri sta pomanjkanje informacij in nerazvita kultura ločevanja odpadkov v mestu. Mesto se je problema lotilo s spletno platformo, ki zbiranje in ločevanje odpadkov na igriv način povezuje z nagradami lokalnih trgovin. S tem jim je uspelo način razmišljanja lokalnih prebivalcev močno spremeniti.

Delež ločeno zbranih odpadkov je v naslednjih dveh letih močno poskočil. V tem obdobju je več kot 115 sponzorjev ponudilo več kot 800 nagrad, vse od hotelskih namestitev do lepotnih tretmajev. Prebivalci so jih dobili v zameno za več kot 16.000 ločevalnih aktivnosti. Prepoznavnost akcije so podprli z delavnicami, uličnimi akcijami in promocijskimi aktivnostmi. Aktivne so bile tudi šole, kjer so ločeno zbrali tisoče litrov jedilnega olja in več kot 3.000 gospodinjskih aparatov. In zgledi vlečejo – vsaj še šest drugih španskih mest sledi modelu Tropa Verde. Več tukaj.


Ostrava: participativni pristop k mestnemu strateškemu načrtu

Vključevanja prebivalcev je že dalj časa prioriteta češkega mesta Ostrava, ki kot mnoga druga mesta, preizkuša različne načine aktivnega vključevanja lokalnih prebivalcev v procese odločanja. Leta 2016 so razvili proces vključevanja prebivalcev v pripravo načrta strateškega razvoja za obdobje 2017–2033 s kampanjo »fajnOVA« (kar po češko pomeni »krasna Ostrava«). Namen je bil povečati občutke pripadnosti in vključenosti pri prebivalcih mesta.

Pri tem so uporabili najrazličnejša orodja in v pripravo vključili 20.000 prebivalcev in obiskovalcev ter 250 strokovnjakov z različnih področij urbanega razvoja. Iniciativa predstavlja preboj pri participativnih procesih na Češkem z dolgoročnimi in pozitivnimi učinki. Več tukaj.

Author: 


Tri slovenske prakse

Naslov URBACT dobra praksa so prejele tudi tri slovenske prakse, in sicer Kranj s prenovo soseske Planina ter Ljubljana s čebeljo potjo in vključevanjem prebivalcev s pobudami meščanov.
Vse prakse najdete na portalu dobrih praks, pobliže pa jih lahko spoznate tudi na URBACT Festivalu mest v Talinu. Prebrskajte portal ter všečkajte in delite zanimive prakse!