You are here

Več o Urbactu

27 January 2016

URBACT je program evropskega teritorialnega sodelovanja, katerega poslanstvo je spodbujati in podpirati trajnostni in celoviti urbani razvoj. Program sodi med instrumente evropske kohezijske politike, finančno ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, države članice ter Norveška in Švica.

URBACT je namenjen povezovanju mest in utrjevanju osrednje vloge mest pri soočanju z vse kompleksnejšimi družbenimi spremembami. Program podpira krepitev omrežij med mesti, učenje na izkušnjah drugih ter prenos dobrih praks za izboljšanje urbanih politik in upravljanje urbanih območij. S svojimi strokovnjaki mestom pomaga pri razvoju inovativnih in trajnostnih praktičnih rešitev, ki vključujejo gospodarsko, družbeno in okoljsko razsežnost ter upoštevajo principe sodelovanja javnosti.

V preteklem programskem obdobju 2007–2013 je bilo v URBACT vključenih 500 mest, 29 držav in 7.000 aktivnih udeležencev. V programu URBACT II so sodelovala štiri slovenska mesta: Celje, Ljubljana, Ljutomer in Maribor. Maribor ima največ izkušenj, saj je doslej sodeloval v kar treh uspešno zaključenih projektih. Pri projektu My Generation At Work so iskali rešitve za spodbujanje zaposljivosti mladih, projekt FIN-URB-ACT je bil namenjen prizadevanjem za bolj učinkovite podporne strukture za razvoj malih in srednjih podjetij ter inovativnega gospodarstva, projekt Active A.G.E. pa je obravnaval staranje prebivalstva. Celje je sodelovalo v projektu WEED, ki se je ukvarjal z enakostjo spolov v podjetništvu. Ljubljana je preko Univerze sodelovala v projektu Lumasec, v katerem so se posvetili strateškemu upravljanju rabe zemljišč. Ljutomer pa je bil partner v zelo uspešnem projektu na temo trajnostne mobilnosti Active Travel Network.

V finančni perspektivi 2014–2020 URBACT pridobiva na pomenu za povezovanje mest in urbanih območij ter postaja pomemben instrument za pomoč pri izvajanju urbanih politik na nacionalni in evropski ravni.

V programu URBACT III sta aktivni dve slovenski mesti – Maribor in Idrija. Idrija sodeluje v akcijskem omrežju CityCentreDoctor, Maribor pa v akcijskem omrežju 2nd Chance in implementacijskem omrežju Creative Spirits. Več o sodelovanju slovenskih mest spodaj.

V programu URBACT delujejo nacionalne točke (National URBACT Point – NUP), katerih naloge so:

  • obveščanje o programu in informiranje potencialnih upravičencev,
  • širjenje rezultatov programa,
  • spodbujanje dialoga med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi akterji na področju urbanega razvoja in
  • podpora sekretariatu pri izvajanju aktivnosti za krepitev zmogljivosti.

Nalogo Nacionalne URBACT točke za Slovenijo opravlja Inštitut za politike prostora.

Urbani razvoj je tesno povezan s prostorskim razvojem in je osrednje področje politike prostorskega razvoja. Urbana politika je v Sloveniji opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), temeljnem dokumentu za usmerjanje prostorskega razvoja države. Urbani razvoj temelji na policentričnem urbanem sistemu, to je uravnoteženem razvoju mest, ki predstavljajo ogrodje za doseganje skladnega prostorskega razvoja države. Usklajenost sektorskih politik in celovit pristop pri njihovem izvajanju za doseganje trajnostnega urbanega razvoja sta temi, ki vse bolj pridobivata na teži v okviru evropskih politik.

V Sloveniji je za urbani razvoj in program URBACT pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za urbani razvoj in zemljiško politiko, kjer je vzpostavljen okvir za vodenje urbane politike in oblikovanje instrumentov za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja.

 

IDRIJA v CityCentreDoctor (15. september 2015 - 3. maj 2018)

Fokus omrežja je oživitev mestnih jeder

Omrežje CityCentreDoctor, ki ga vodita italijansko mesto San Donà di Piave in strokovnjak Wessel Badenhorst, povezuje 10 manjših evropskih mest. Partnerji v omrežju iščejo inovativne rešitve ter si nudijo medsebojno strokovno podporo pri revitalizaciji mestnih jeder. Glavne aktivnosti omrežja so analiza partnerskih mestnih središč, transnacionalne učne izmenjave med mesti, sodelovanje in posvetovanje s ključnimi lokalnimi deležniki in zainteresirano javnostjo pri razvoju lokalnega akcijskega načrta za center mesta (v okviru lokalne skupine), eksperimentalne aktivnosti in testiranje v okviru pilotnih oziroma beta ukrepov.

Projekt za vsako od partnerskih mest predstavlja priložnost za spodbujanje interesa lokalne skupnosti, da se vključuje, razpravlja, posvetuje in oblikuje ukrepe za izboljšanje mestnega središča, kar naj bi vplivalo na potrošnjo, ustanavljanje novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest.

Na kaj se osredotoča Idrija?

Idrija se še posebej osredotoča na pomanjkanje družbenih aktivnosti in življenja v centru mesta, slabo izkoriščenost javnih prostorov ter trgovsko ponudbo, izseljevanje mladih, možnosti za podjetniške dejavnosti in prevladujočo odvisnost prebivalcev in obiskovalcev centra od uporabe avtomobilov.

V Idriji se tako v okviru projekta odvijajo številne aktivnosti, katerih rezultat bo akcijski načrt za revitalizacijo mestnega jedra. Izvedli so anketo o percepciji mestna središča, ki je bila dostopna na spletu in v tiskani obliki, izvajali pa so jo tudi anketarji na terenu.

Dnevna soba za meščane

Marca 2017 so za nekaj dni začasno oživili prazne prostore v Golijevi hiši na Mestnem trgu in tam vzpostavili »mestno dnevno sobo«, ki so jo opremili s slovenskim oblikovalskim pohištvom. Dnevna soba je bila odprta od jutra do večera, obiskovalci so imeli na voljo knjige, revije in časopise ter svežo kavo in domače pite. Meščanom so želeli ponuditi sobo za branje, počitek, klepet in druženje s prijatelji, istočasno pa pridobiti nove, drugačne predloge in ideje za oživitev mestnega jedra.

V prostorih se je poleg moderirane razprave Kako oživiti idrijsko mestno središče? odvijal pester program, ki je vključeval podjetniški večer, pogovor o idrijski arhitekturi, delavnico skiciranja in igranje družabnih iger. Zbrali so številne predloge za oživitev središča in program za prazne prostore, vse od popravljalnice in izposojevalnice do odprte kuhinje in prodajalne z izdelki slovenskih kraft pivovarn.

Lokalna skupina je na podlagi predlogov in idej, zbranih v okviru razprave (poročilo, ANG), nadaljuje z delom in posveti s širšo javnostjo. Akcijski načrt za oživitev mestnega jedra se bo osredotočal na urbano opremo, spodbujanje trgovin in grajenje skupnosti. Zaključen pa bo najkasneje do maja 2018, ko se projekt zaključi.

Vodja projekta v Idriji:
Maja Majnik, koordinatorka projekta na Občini Idrija, maja.majnik@idrija.si
Tina Lisac, koordinatorka lokalne skupine, ICRA d.o.o. Idrija, tina.lisac@icra.si

Integriran akcijski načrt

Več o projektu v Idriji ...

Sorodne vsebine:

Vrniti življenje središčem manjših mest

IDRIJA | Mining Town – Industrial Hub – Smart City

Več o omrežju CityCentreDoctor

 

MARIBOR v 2nd Chance (15. september 2015 - 3. maj 2018)

 

Prebuditi speče velikane

Partnerji URBACT omrežja 2nd Chance iščejo rešitve za fizično in vsebinsko prenovo spečih velikanov – velikih opuščenih kompleksov, kot so npr. nekdanje vojašnice in industrijski objekti. Reaktivacija in sanacija velikih opuščenih stavb, ki so izgubile svoj prvotni namen in so v slabem fizičnem stanju, lahko s celovito revitalizacijo predstavljajo velik potencial za trajnostni razvoj soseske in celotnega mesta. Takšni veliki projekti prenove posegajo na najrazličnejša področja, od vplivov na okolje do ekonomskih vidikov. V omrežju sodeluje 11 mest, vodilni partner je italijanski Neapelj, vodilni strokovnjak pa Niels Scheffler.

Druga priložnost za nekdanji zapor

V Mariboru so se odločili obuditi spečega velikana na desnem bregu Drave – kulturni spomenik KPD (Kazensko prevzgojni dom). Stavbni kompleks nekdanjega moškega zapora za trgovskim centrom Europark je bil zgrajen okoli leta 1885 kot tipična peterokraka stavba, ena od najbolj modernih na tedanjem Avstro-Ogrskem območju. Skupna površina stavbe KPD je skoraj 16.000 m2 in je z izjemo dveh prenovljenih delov v glavnem prazna in v propadajočem stanju. KPD pestijo razdrobljeno lastništvo, različni interesi in pomanjkanje aktivne vloge občine, saj ni oddelka, ki bi se s takšnimi objekti dejansko ukvarjal. V lasti Mestne občine Maribor sta največji, osrednji del stavbe in del vzhodnega trakta. Oba južna trakta sta v zasebni lasti, medtem ko sta celotni obnovljeni zahodni trakt in del vzhodnega trakta v lasti Mariborske razvojne agencije. Okoliški teren je pretežno neurejen in se uporablja kot divje parkirišče. Cilj projekta 2nd Chance je povezati različne interese ter pripraviti akcijski načrt, ki bo izhodišče za pridobivanje financiranja in izvedbo celovite prenove objekta.

Z začasno rabo k trajni oživitvi

V Mariboru so doslej organizirali štiri javne delavnice in z udeleženci izpeljali posamezne korake priprave akcijskega načrta – od identifikacije problema in ključnih deležnikov do oblikovanja vizije.  Vizijo KPD z okolico so definirali kot »zeleno ustvarjalno oazo povezovanja in soustvarjanja, raznovrstnih kulturnih in kreativnih vsebin in vzpodbudo za uspešno podjetništvo«. Vizija je rezultat javnih delavnic in nabora arhitekturnih zasnov, ki so jih vzporedno pripravili študentje arhitekture mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.

Dolgoročni cilj celovite prenove stavbe KPD je zagotovitev trajne rabe: (1) prostore za kulturne vsebine, (2) večnamenske prostore za kulturne, poslovne, rekreacijske dogodke in dejavnosti, (3) trgovsko-obrtniške prostore ter (4) pisarniške in coworking prostore. Območje, ki stavbo obdaja, pa naj bi bilo zeleno okolje, namenjeno druženju in kulturnim ter rekreativnim vsebinam, s parkirišči in garažami v kletnih prostorih.

Kratkoročni cilj je najnujnejša minimalna prenova pritličja in prvega nadstropja osrednjega dela KPD, ki je v občinski lasti, kjer bi zagotovili prostore za začasno rabo petih let (z možnostjo prehoda na trajno rabo) za kreativno in kulturno industrijo ter kulturno podjetniški program.

Vodja projekta v Mariboru: Andreja Budar, andreja.budar@maribor.si

Prebuditi speče velikane

Scenariji za oživitev nekdanje kaznilnice v Mariboru

PDF iconMaribor v 2nd Chance - Zapis dosedanjih aktivnosti

Več o omrežju 2nd Chance

 

MARIBOR v CREATIVE SPIRITS (10. oktober 2016 - 2. junij 2019)

Degradiran del mesta spremeniti v kreativno četrt

CREATIVE SPIRITS je implementacijsko omrežje, kar pomeni, da se osredotoča na izvajanje obstoječih strategij ali načrtov partnerskih mest. Izziv omrežja je s spodbujanjem kulturnih in kreativnih industrij degradirani del mesta preoblikovati v ustvarjalno območje.

V omrežje je vključenih devet partnerskih mest, vodilni partner je Ujbuda (Budimpešta) z Madžarske. Projekt se je začel v drugi polovici leta 2016 in se bo zaključil v sredini leta 2019.

V Mariboru bodo spodbujali vzpostavitev ustvarjalnega območja, ki bo deležnikom omogočala povezovanje, izobraževanje, svetovanje in rabo fizičnih prostorov za pospeševanje gospodarskih učinkov in zagotavljanje novih delovnih mest na področju kreativnih industrij v mestu in regiji.

Vodja projekta v Mariboru: Andreja Budar, andreja.budar@maribor.si

Več o omrežju CREATIVE SPIRITS