You are here

Vrniti življenje središčem manjših mest

15 November 2016

Manjša mesta so še bolj kot velika podvržena negativnim posledicam družbenih sprememb, ki praznijo mestna središča. Kako v mestna središča malih mest vrniti ljudi, ki bodo tja prihajali na delo, tam preživljali svoj prosti čas, nakupovali ter se družbeno in kulturno udejstvovali?

S tem vprašanjem se ukvarja omrežje CityCenterDoctor, v katerem poleg drugih partnerskih mest iz vse Evrope sodeluje tudi Idrija.

Pogovarjali smo se z Majo Majnik z Občine Idrija in Dušanko Černalogar z agencije ICRA – Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije, ki vodita projekt v Idriji.

 

Kakšni so načrti omrežja CityCentreDoctor?

Maja: Projekt CityCentreDoctor povezuje 10 manjših evropskih mest, ki si skupaj prizadevajo iskati inovativne rešitve ter si nudijo medsebojno strokovno podporo pri revitalizaciji mestnih jeder. V okviru projekta bodo izvedene številne aktivnosti, kot so analiza partnerskih mestnih središč, transnacionalne učne izmenjave med mesti, sodelovanje in posvetovanje s ključnimi lokalnimi deležniki in zainteresirano javnostjo pri razvoju lokalnega akcijskega načrta za center mesta (ustanovitev CityCentreDoctor skupine – URBACT lokalne skupine), eksperimentalne aktivnosti in testiranje v okviru pilotnih oziroma beta ukrepov.

Dušanka: Na podlagi teh aktivnosti bo vsako mesto razvilo celostni akcijski načrt za usmerjanje revitalizacije mestnih središč partnerskih mest.

Kakšna so izhodišča Idrije za sodelovanje v omrežju?

Maja: Idrija se bo še posebej osredotočala na pomanjkanje družbenih aktivnosti in življenja v centru mesta, slabo izkoriščenost javnih prostorov ter trgovsko ponudbo, izseljevanje mladih, možnosti za podjetniške dejavnosti in prevladujočo odvisnost prebivalcev in obiskovalcev centra od uporabe avtomobilov.

Dušanka: Prav manjša mesta, kot je Idrija, morajo z bližnjimi večjimi mesti stalno »tekmovati«, da v njih zadržijo prebivalce, pritegnejo obiskovalce in podjetniške iniciative.

Se že lahko pohvalite s prvimi dosežki ali izvedenimi ukrepi?

Maja: Smo še v začetni fazi izvajanja projekta – uredili smo strukturo vodenja projekta, ustanovili URBACT lokalno skupino in z uporabo metode anketiranja preverili, kakšen je pogled prebivalcev in obiskovalcev na središče Idrije. Še posebej so nas zanimala področja mobilnosti, varnosti, trgovske ponudbe, prostočasnih aktivnosti, možnosti dela in podjetniških dejavnosti. Z metodo opazovanja smo spremljali različne kvalitete, uporabo in uporabnike treh izbranih javnih prostorov v središču. Celovito prostorsko analizo smo zaključili s kartiranjem pritličnih prostorov, kjer smo vizualizirali in analizirali distribucijo različnih programov, ki se v teh prostorih izvajajo, prav tako smo analizirali delovne čase teh dejavnosti. Nekaj članov skupine je že sodelovalo na študijskih obiskih v nizozemskem mestu Heerlen, španski Medini Del Campo, v Amarantu na Portugalskem in se udeležilo URBACT poletne univerze. Zdaj sledi dokončanje poročila o prostorski analizi, katere rezultati so se izkazali za zelo zanimive ter bodo ustrezna podlaga za izvedbo kakšne beta akcije in pripravo celostnega akcijskega načrta za oživitev mestnega jedra.

Lokalno skupino ste vzpostavili v začetku leta. Kako poteka delo skupine? Je participativni pristop za vas velik izziv?

Maja: Idrija je maja 2016 ustanovila CityCentreDoctor skupino, ki povezuje osebe in interesne skupine, ki delujejo v centru mesta, ter bo v času izvajanja projekta delovala kot posvetovalna, podporna in povezovalna enota, pomagala odkrivati in analizirati ključne izzive ter rešitve, primerne za naše mestno jedro. Skupino sestavljajo predstavniki civilne družbe in različnih organizacij, zaposleni v občinski upravi, razvojni agenciji in predstavniki privatnega sektorja iz mestnega središča. Člani prihajajo iz mladinskih organizacij, knjižnice, kulturnih, arhitekturnih in podjetniških dejavnosti, imamo predstavnike priseljencev, starejših, krajevne skupnosti itd.

Dušanka: Zaenkrat se s kakšnim posebnim izzivom oziroma problemom pri izvajanju URBACT participativnega pristopa še nismo srečali. Zavedamo se, da so sodelovanje in vključevanje ključnih deležnikov ter izmenjava izkušenj in znanj nujni za učinkovito oblikovanje in izvajanje lokalnih politik za trajnostni urbani razvoj.

Katere prednosti imajo po vašem mnenju mednarodna srečanja in izmenjava? Ste na mednarodnih srečanjih spoznali kakšno prakso, ki bi jo bilo smiselno prenesti v lokalno okolje?

Maja: Mednarodno povezovanje je nujno za učinkovito učenje s spoznavanjem in izmenjavo dobrih praks – tako se učinki lahko multiplicirajo. Ravnokar se vračamo s srečanja na Portugalskem. Amarante je mesto, ki je precej večje od Idrije, vendar je vsaj s topografskega stališča primerljivo z Idrijo. Videli smo navdihujoč primer delovanja mladinskega centra, ki izvaja tako tržne kot javne programe in močno vpliva na socialni utrip mesta. Posnemanja vreden je tudi poslovni inkubator v renoviranih prostorih opuščene hale lesne industrije. Idrija je v preteklosti že imela inkubator, ki je zamrl, vendar je nastopil čas, ko bi kazalo vzpostaviti nek nov, sodoben model (npr. coworking prostor), namenjen vzpodbujanju male ekonomije s posebnim poudarkom na mladih.

Kakšni so načrti za prihodnost? Ali je financiranje ukrepov, ki jih bo ponudil akcijski načrt, že zagotovljeno? Iz katerih virov?

Maja: Financiranje ukrepov je zaenkrat v domeni proračuna lokalne skupnosti, seveda pa se bodo iskali izvenproračunski viri, predvsem na razpisih. O financiranju ukrepov se bo občina še odločala, prizadevali si bomo, da bi čim več načrtovanih aktivnosti pridobilo podporo.

Konec avgusta ste sodelovali na URBACT poletni univerzi. Kako ste vi doživeli to intenzivno učno izkušnjo?

Dušanka: Dogodek je bil zelo dobro organiziran, vsebine pa poučne in uporabne. Tudi način praktičnega dela na delavnicah je bil dobro zastavljen, še posebno preizkus apliciranja predstavljenih orodij na testnem primeru namišljenega mesta. Predstavljen princip dela – načrtovalski cikel – in vse njegove komponente pripeljejo do uporabnih rezultatov. Za naše okolje sta uporabna problemsko drevo in OPERA, orodji za generiranje in procesiranje podatkov v procesu priprave akcijskih planov. Predvsem zato, ker lahko vključujeta večje število sodelujočih. Pridobljene izkušnje nam bodo v veliko pomoč pri vodenju lokalne skupine, odkrivanju lokalnih problematik in pri razvoju celostnega akcijskega načrta.

Bi radi še kaj sporočili slovenskim mestom in občinam, ki razmišljajo o sodelovanju v programu URBACT?

Maja: Občina Idrija v tem programu sodeluje prvič. Z načinom dela oziroma metodami, ki jih priporoča URBACT, se tako srečujemo na novo. Z njimi smo zelo zadovoljni in smo mnenja, da nam bodo v veliko pomoč pri spodbujanju in uvajanju sprememb ter inovacij v centru našega mesta, da bomo lahko lažje in učinkoviteje naslavljali ključne probleme in specifične izzive. Vključevanje v projekte tega programa priporočamo vsem občinam, saj so znanja, način dela in izkušnje, ki se jih pridobi v okviru tovrstnega projekta, zelo uporabna pri reševanju raznolikih izzivov in oblikovanju urbanih politik v občinah tudi po njegovem zaključku.

 

CityCentreDoctor

Vodilni strokovnjak: Wessel Badenhorst

Vodilni partner: San Donà di Piave (Italija)

Partnerji:

Idrija (Slovenija)

Petrinja (Hrvaška)

Valašské Meziříčí (Češka)

Radlin (Poljska)

Naas (Irska)

Heerlen (Nizozemska)

Nort-sur-Erdre (Francija)

Amarante (Portugalska)

Medina del Campo (Španija)

Trajanje projekta: September 2015 – Maj 2018

 

Intervju opravila Petra Očkerl