You are here

Zakaj sploh prenavljati mestna središča?

27 March 2018

V San Dona Di Piave se je prejšnji teden na zadnjem sestanku URBACT omrežja CityCentreDoctor srečalo vseh deset partnerskih mest. Med sodelujočimi so bili tudi predstavniki slovenskega partnerja, Občine Idrija.

CityCentreDoctor je omrežje manjših evropskih mest, večina jih ima manj kot 50.000 prebivalcev. Partnerska mesta so pod strokovnim vodstvom Wessela Badenhorsta in v sodelovanju z lokalnimi deležniki zadnji dve leti razvijala akcijske načrte za prenovo mestnih jeder ter testirala nove pristope v obliki beta ukrepov (beta actions), kot so začasne intervencije v obliki otroških in športnih igrišč na trgih, poslikav fasad, božičnih sejmov in festivalov hrane.

Vsa partnerska mesta se soočajo z neke vrste nazadovanjem, naj bo to izseljevanje mladih in staranje populacije, premagovanje posledic zaprtja industrijskih obratov ali vse manj lokalnih prodajalcev in obrtnikov. Ne glede na gospodarske in demografske kazalce pa je vsem mestom skupno prazno mestno središče. Mestno jedro s praznimi lokali in prodajnimi površinami, praznimi trgi na eni strani in avtomobilov polnimi ulicami (ki bi lahko bile prijetne nakupovalne promenade) na drugi. Nikjer nobenih ljudi.

Tu in tam prebivalci še zaidejo v mestno jedro, ko morajo po opravkih, na pošto ali banko, potem pa ga zapustijo. V mestnem središču ne preživljajo prostega časa, saj ga ne dojemajo kot kraja, kjer bi se bilo prijetno zadrževati.

Poraja se vprašanje, zakaj bi sploh prenavljali mestna središča, če jih nihče ne potrebuje, ljudje pač raje nakupujejo v nakupovalnih centrih in svoje potrebe opravljajo drugje.

Prostor za javno življenje

Skupni problem, ki ga zaznavajo mestni uslužbenci iz vseh partnerskih mest, je nazadovanje družbenega/javnega življenja.

Mestno središče je kraj srečevanja prebivalcev iz vseh koncev mesta in občine pa tudi tistih, ki tukaj ne živijo, ampak so samo začasni obiskovalci ali uporabniki. Mestna središča so zlasti v majhnih mestih pomembni javni prostori, katerih funkcija še zdaleč ni samo potrošnja. Živahno mestno središče je prizorišče spontanih srečanj v javnem prostoru, je kraj, kjer se krepijo občutki pripadnosti in navezanosti na mesto in druge prebivalce, kjer se razvijajo odnosi in zavest o pomenu skupnosti, javnega interesa in skupnega dobra.

Vsakdanji stik med prebivalci z različnimi življenjskimi okoliščinami in slogi je pogoj za razumevanje razlik med ljudmi in družbenimi skupinami ter temelj za sprejemanje drugačnosti in strpnost. Pripadnost skupnosti generira razpravo o potrebah mesta in prebivalcev ter željo po ohranjanju in krepitvi skupnega dobra. Vse to je bistveno za urbanost in zagotavlja prostor za demokratične procese. Namen prenove mestnih središč in oživljanja javnih prostorov je torej predvsem prizadevanje za ponovno vzpostavitev prostora za kakovostno javno življenje in demokratične vrednote.

Demokratično upravljanje mest – sodelovanje prebivalcev pri oblikovanju politik, strategij, akcijskih načrtov in njihova vpetost v uresničevanju načrtovanega – je osrednja ideja programa URBACT. Sliši se izjemno ambiciozno za program, ki v vsem programskem obdobju (2014–2020) ne premore niti 100 milijonov evrov proračuna*, vendar je to misel, ki jo je bilo med vrsticami slišati na zaključni konferenci v San Dona di Piave. Partnerska mesta ocenjujejo svoje sodelovanje v programu kot izjemno koristno in si želijo, da bi lokalne skupine, ki so jih iz lokalnih deležnikov sestavili za namen projekta, nadaljevale z delom.

Več o omrežju na tej povezavi.

Več fotografij in poročanje v živo s konference na tej povezavi.

*Celotni proračun programa URBACT je 96,3 milijona evrov (več); za primerjavo: proračun čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija je 91,7 milijona evrov (več).

 

Fotografija: CityCentreDoctor