You are here

Begunska kriza: kaj pomeni za Urbano agendo za Evropo?

Edited on

09 October 2017

Urbana agenda za Evropo si prizadeva nasloviti največji val migrantov v Evropo po drugi svetovni vojni in njegov vpliv na mesta. Kako te ukrepe oblikovati v labirintu političnih in humanitarnih napetosti?

Mesta in migracije

Predstavljajte si srednje veliko evropsko mesto z 88.000 prebivalci, večina od njih so ženske in otroci. Toliko ljudi je v prvih šestih tednih leta 2016 s čolni prispelo v Evropo (Agencija ZN za begunce, UNHCR).

Predstavljajte si srednje veliko mesto s slabimi storitvami in infrastrukturo s 46.000 prebivalci. Toliko ljudi je nastanjenih v novem grškem otočju begunskih taborišč (samo v taborišču Idomeni je nastanjenih okrog 11.000 migrantov) (UNCHR 2016). Odkar je Makedonija zaprla svoje meje in balkansko pot, so migranti ujeti v Grčiji.

Leta 2015 je Evropo iz Afrike preko Libije in Bližnjega vzhoda doseglo število migrantov v velikosti bruseljske regije. Število obupanih ljudi, ki nimajo druge možnosti, kot da svoje otroke vzamejo na najnevarnejše potovanje v življenju, dramatično narašča.

Ti dogodki so zamajali enega temeljev Evropske unije – solidarnost. Države članice se (ne) strinjajo o premestitveni shemi, ki temelji na kvotnem sistemu. Konec Evrope pomeni tudi nepravični dogovor EU s Turčijo, ki begunce »brez mednarodne zaščite« pošilja v državo z avtoritarnim režimom. Dogovoru ostro nasprotujejo nevladne organizacije, neodvisni prostovoljci in mednarodne humanitarne organizacije in mu pripisujejo nespoštovanje temeljnih človekovih pravic (ECRE, UNHCR, Amnesty International in mnoge druge). Poleg tega EU pravila o dodeljevanju mednarodne zaščite (Direktiva EU 2013/32/EU) dovoljujejo državam članicam, »da zavrnejo prošnje prosilcev za azil, brez da bi preučile vsebino« (na primer v škotskih in nemških mestih in na Dunaju). V teh razmerah nasprotujočih si on pogosto nepravičnih pravil si prizadevajo pretreseni ljudje ustvariti dostojno življenje.

Odzivi evropskih mest

Veliko evropskih mestnih uprav si prizadeva oblikovati lokalne rešitve za zaščito, primerne nastanitve in podporo po meri migrantov. Lokalno specifične strategije se med seboj močno razlikujejo. Poročilo omrežja velikih evropskih mest Eurocities, ki temelji na anketi med 34 mesti v 17 državah EU in na Norveškem, nudi pregled izkušenj evropskih mest kot središč, ki sprejemajo begunce. Mestne uprave se povezujejo, lobirajo in vse bolj organizirano izmenjujejo prakse po vsej Evropi, ne glede na omejitve, ki jim jih postavljajo državne uprave.

Lani je županja Barcelone Ada Colau zagnala program Barcelona Ciutat Refugi. Na tednu urbane prožnosti v Barceloni je gostila župana Aten in Tiassala (Slonokoščena obala) ter generalnega sekretarja organizacije Združena mesta in lokalne vlade (United Cities and Local Governments, UCLG), razpravljali pa so o lokalnih odzivih na prihod migrantov v svoja mesta. Med Barcelono in Atenami je bil sklenjen dogovor o premestitvi 100 beguncev v Barcelono. Z deklaracijo o Urbani agendi za Evropo in begunski krizi, ki so jo podpisali 21. aprila so se župani evropskih prestolnic zavezali, da bodo ukrepe med seboj usklajevali. CEMR (Svet evropskih mest in regij) je zagnal druge sorodne pobude, v katerih igrajo glavno vlogo mesta.

URBACT spodbuja delo omrežja Arrival Cities network, ki razvija lokalne akcijske načrte za integracijo beguncev: mesta Amadora, Patras, Mesina, Riga, Oldenburg in drugi sodelujejo z nevladnimi organizacijami, neodvisnimi pobudami meščanov, lokalnimi institucijami in raziskovalnimi centri na področju izobraževanja, kulturne integracije, zaposlovanja in javnih storitev. V prejšnjem obdobju so na istih temah delala druga URBACT omrežja, kot je MILE, in nova, ki so se prijavila na razpis za izvajalska omrežja, se bodo gotovo posvetila tudi tej tematiki.

Strategije, ki se izvajajo na ravni mest, se soočajo s številnimi napetostmi. Lokalne politike so včasih v nasprotju z odločitvami, sprejetimi na višjih ravneh, saj je integracijska politika v rokah držav. Evropski skladi ne dosežejo vedno pravih ciljev in so diskriminatorni do ljudi z različnimi pravnimi statusi ter otežujejo pomoč zlasti migrantom, ki prihajajo v evropska mesta brez dokumentov. Čeprav je vloga mest prepoznana kot izjemno pomembna, mesta nimajo pravega dostopa do oblikovanja politik.

Upravljanje na več nivojih in Urbana agenda za Evropo

Partnerstvo za vključevanje migrantov in beguncev (The Partnership of inclusion of migrants and refugees) je enkratna priložnost za usklajevanje ukrepov mest med različnimi upravnimi ravnmi in civilno družbo kot tudi za deljenje različnih znanj. Naloga Urbane agende za Evropo je »vzpostaviti bolj celosten pristop evropskih in nacionalnih politik in zakonodaje z jasnim vplivom na urbana območja«. Rezultat partnerstev v okviru Urbane agende za Evropo bodo akcijski načrti s konkretnimi ukrepi na evropski, nacionalni in lokalni ravni in smernicami za: 1. boljšo evropske zakonodaje, 2. boljši dostop do sredstev in 3. boljšo izmenjavo znanja in sodelovanje med mesti.

Partnerstvo za vključevanje migrantov in beguncev se je sestalo dvakrat in izmenjalo znanja prostovoljskih organizacij (lokalne strategije za dobrodošlico migrantom v Berlinu, Barceloni in Atenah v različnih sektorjih, kot so stanovanja in javne storitve). Med partnerji so Generalni direktorat EU za migracije in notranje zadeve, Generalni direktorat EU za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, tri države članice (Italija, Portugalska in Grčija), mesta (Atene, Helsinki, Barcelona, Berlin in Amsterdam) in mednarodne organizacije (nekatere kot aktivne članice, kot so URBACT, CEMR, ECRE in EUROCITIES) in druge, ki se bodo vključevale glede na teme (npr. UN, PICUM, EUKN in druge).

Na področju zakonodaje partnerstvo pripravlja obsežni pregled vse zakonodaje, ki zadeva to vprašanje – vaja, ki zahteva boljšo koordinacijo med različnimi generalnimi direktorati. Na področju znanja pripravljajo ukrepe, povezane s koordinacijo obstoječih platform in mapiranjem praks in primerov integracijskih projektov, ki jih vodijo mesta. Na področju financiranja pripravljajo ukrepe, ki bodo kombinirali različna sredstva. Prizadevajo si, da bi bila evropska sredstva, ki so rezervirana za trajnostne urbane strategije (okrog 15 milijard evrov) in socialno vključenost (okrog 21 milijard evrov), bolje uporabljena za sodelovanje lokalnih uprav z organi upravljanja, na regionalni in nacionalni ravni.

Na prvi razpis Urban Innovative Actions je prispelo 50 predlogov na temo migrantov in beguncev, za katero je rezerviranih 80 milijonov evrov za leto 2016; kar kaže na veliko zanimanje za to temo in možnosti za investicije na tem področju. Naslednji koraki tega partnerstva so organizacija seminarjev za posamezne tematske sklope, kot so stanovanja (skupaj s partnerstvom za dostopna stanovanja), zaposlovanje, izobraževanje in skupnostno organiziranje.

Mesta kot akterji

Urbana agenda za Evropo mora delovati kot stalen politični dialog med Evropsko komisijo, državami članicami, mesti in civilno družbo na temo integracije migrantov v mestih. Gradi naj na porajajočem se neposrednem sodelovanju med mesti na temo premeščanja in zagotavlja informacije o razhajanjih med dogajanjem na terenu in odločitvah, sprejetih na ravni EU.

Čeprav mednarodne organizacije, družbena gibanja in neodvisne pobude državljanov opravijo ogromno dela se glasov civilne družbe, kot smo že večkrat povedali pri razpravah o Urbani agendi še vedno ne sliši. Mreženje je nujno, ne zato da hrani prazne govore, temveč da širi zavezništva na evropski ravni med vladami, pobudami mest in civilno družbo in odpira nove priložnosti.

Begunska kriza je za Evropo velik izziv in odgovor nanj lahko vpliva celo na njen obstoj. Vprašanje je, kako ubežati varljivi dihotomiji med varnostjo in solidarnostjo, ki ščiti absurdnost trdnjave Evrope v svetu globalnih sprememb. Množične migracije niso sporadičen pojav in rešitve je treba iskati v ponovnem razmisleku o tem, kako so neenakosti sploh nastale. Z besedami Zygmunta Baumana:

»Ne verjamem, da je obstaja bližnjica, s katero bi lahko rešili aktualni problem z begunci. V krizi je človečnost – in ni drugega izhoda iz te krize kot solidarnost ljudi.«

Laura Colini