Celjski mestni gozd danes velja za največji javni zeleni prostor v mestu. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji. A ta zeleni biser Celja ni nastal čez noč. Še konec 80. let prejšnjega stoletja je bilo območje zaradi industrijskega onesnaževanja in nizke okoljske zavesti spregledano in zanemarjeno.
Preobrat se je začel v 90. letih, ko sta Mestna občina Celje in Zavod za gozdove Slovenije zasnovala dolgoročno vizijo razvoja mestnega gozda. Ključen korak je bila strategija razvoja urbanih gozdov iz leta 1996, ki jo je potrdil mestni svet. Ta je predvidela pravno zaščito gozdov, odkup zasebnih zemljišč, razvoj rekreativne in izobraževalne infrastrukture, stalne vire financiranja ter ozaveščanje javnosti o pomenu mestnih gozdov.
Sledila je vzpostavitev pravne podlage – Uredba o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (1997), ki je bila prva tovrstna uredba v Sloveniji. Ta je omogočila namensko usmerjanje javnih sredstev v razvoj in vzdrževanje gozda, tudi z vračanjem prihodkov od prodaje lesa v gozdno infrastrukturo. Pomemben zagon je prispeval tudi projekt Interreg GREEN4GREY, v okviru katerega so po letu 2015 uredili novo infrastrukturo, od informacijskih točk, gozdnih poti, počivališč in večnamensko hišo na drevesu.
Pomembna značilnost urbanega gozda je močno vključevanje lokalne skupnosti. Meščani sodelujejo pri vzdrževanju, javljajo poškodbe, organizirajo čistilne akcije in redno uporabljajo gozd za sprehode, učenje in dogodke. V vzgojno-izobraževalne programe so vključene vse šole in vrtci v Celju, ki letno sodelujejo v približno 40 vodenih ogledih z več kot 1000 otroki. Gozd je tudi prizorišče kulturnih in športnih dogodkov. Hiša na drevesu je v upravljanju Zavoda Celeia in gosti joga delavnice, koncerte, predavanja ter druge dogodke.
Mestni gozd Celje predstavlja uspešen model celostnega pristopa k okoljskemu upravljanju, vključevanju skupnosti in trajnostnemu razvoju. Njegova največja vrednota pa je v tem, da prebivalcem omogoča stik z naravo v neposredni bližini doma – na dostopen, urejen in doživet način. Primer dokazuje, da je z dolgoročno vizijo, premišljenim pravnim in finančnim okvirom ter sodelovanjem skupnosti mogoče postopoma ustvariti kakovosten javni prostor, ki služi tako ljudem kot okolju. Mestni gozd ni le zelena površina, temveč živ prostor učenja, povezovanja, in sobivanja.
PRIPOROČILA ZA PRENOS
Sistematično upravljanje mestnega gozda zahteva dolgoročno partnerstvo med občino in strokovno institucijo. Ključen je pravni okvir, kot je status gozda s posebnim namenom, ki omogoča usmerjanje sredstev in zaščito prostora. Prihodke od prodaje lesa je smiselno vračati v izboljšanje infrastrukture in programov, kar poveča družbeno sprejemljivost in koristi. Aktivno vključevanje prebivalcev in šol v vzdrževanje, uporabo in izobraževanje krepi lokalno pripadnost in dolgoročno varovanje gozda.
PRELISTAJ PUBLIKACIJO MESTA MESTOM #5
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. V katalogu Mesta mestom #5 smo zbrali 18 praks evropskih mest iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks.
—
Naslovna fotografija: Gozd je prizorišče kulturnih in športnih dogodkov.
Foto: MP produkcija
