V Ormožu se nahaja primer dobre prakse, ki izkazuje, kako je mogoče nekdanje industrijsko območje preoblikovati v pomembno naravovarstveno območje. Gre za območje nekdanjih odpadnih bazenov tovarne sladkorja Ormož, ki so med letoma 1980 in 2006 služili zbiranju tehnološke odpadne vode. Zaradi narave industrije voda ni bila toksična, temveč bogata s hranili, kar je omogočilo spontani razvoj mokrišča z izjemnim naravnim potencialom.
Po zaprtju tovarne leta 2006 je mokrišče začelo propadati. Zaradi opustitve vzdrževanja se je območje zaraščalo, vanj so ljudje začeli odlagati odpadke, vodna dinamika se je porušila. Lokalna skupnost je ob tem izgubila pomembna delovna mesta in del lokalne identitete.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je z vodstvom tovarne sodelovalo že pred njenim zaprtjem, je v tem območju prepoznalo izjemno naravovarstveno vrednost. Prelomnica se je zgodila leta 2010, ko je lastnik, nizozemska korporacija Cosun, društvu brezplačno prepustila 66 hektarjev veliko območje. DOPPS je dve leti kasneje uspešno kandidiral na razpisu programa LIFE in pričel z obnovo.
Med letoma 2012 in 2017 je potekala renaturacija mokrišča, vzpostavitev nove vodne dinamike, ureditev učnih poti in druge infrastrukture za obiskovalce. Pomemben poudarek je bil tudi na ozaveščanju lokalnega prebivalstva, ki je sprva projekt spremljalo z zadržanostjo. Skozi aktivno vključevanje skupnosti, promocijo in izobraževalne programe se je odnos do območja bistveno spremenil.
Danes so Ormoške lagune prepoznane za naravni rezervat in predstavljajo eno ključnih točk za varstvo ptic v Sloveniji in pomembno točko za oddih. Mokrišče letno obišče več kot 10.000 ljudi, med njimi tudi več tisoč otrok v okviru naravoslovnih dni. Občina in prebivalci območje dojemajo kot del svoje naravne in kulturne dediščine. Poleg pomembne vloge pri varstvu ptic in mokrišč območje prispeva tudi k lokalnemu turizmu in dvigu prepoznavnosti regije.
Primer Ormoških lagun dokazuje, da je s strokovnim delom, vizijo in sodelovanjem mogoče revitalizirati degradirano industrijsko območje in ga spremeniti v prostor sobivanja narave, skupnosti in trajnostnega razvoja.
PRIPOROČILA ZA PRENOS
Jasna vizija, sodelovanje s stroko in lokalno skupnostjo ter dostop do zemljišča so ključni za uspešno obnovo degradiranih območij. Tudi na nekdanjih industrijskih območjih lahko naravni elementi postanejo osnova za okoljski, izobraževalni in turistični razvoj.
PRELISTAJ PUBLIKACIJO MESTA MESTOM #5
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. V katalogu Mesta mestom #5 smo zbrali 18 praks evropskih mest iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks.
—
Naslovna fotografija: Naravni rezervat Ormoške lagune po naravovarstveni obnovi.
Foto: Tilen Basle
