Vas Püspökszilágy na severu Madžarske s 760 prebivalci leži v porečju potoka Szilágyi, ki ga obdajajo strma kmetijska pobočja. Zaradi konfiguracije terena in intenzivne rabe tal je območje izjemno ranljivo za hudourniške poplave, zemeljske plazove in suše v vročih poletnih mesecih. Podnebne spremembe so od leta 2006 naprej močno povečale pogostost in intenzivnost teh ekstremov in povzročale visoko gospodarsko škodo, ki znaša približno 250.000 evrov na infrastrukturi in 100.000 evrov v kmetijstvu.
Odločitev za uvedbo naravnih ukrepov za zadrževanje vode je bila strateška in temelji na natančni analizi gibanja vode v prostoru. S pomočjo hidrologov je občina razvila model površinskega odtoka za celotno območje porečja, ki služi kot osnova za določanje najprimernejših mest za intervencije. Ukrepe, kot so leseni in kamniti jezovi, mejice, manjši zadrževalniki in zbiralniki deževnice, so nato načrtovali v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, kmeti, gozdarji, naravovarstveniki in občinami.
Od leta 2017 so zgradili sedem lesenih jezov, obnovili tri manjše kamnite jezove ter leta 2019 uredili zadrževalnik. S tem so uspešno ustavili hudourniške poplave, stabilizirali nivo podtalnice, povečali količino vode v vodnjakih in izboljšali pogoje za kmetijstvo. V času rekordne suše leta 2022 je bil potok Szilágyi edini v regiji, ki ni presahnil, prav zaradi uporabe naravnih ukrepov za zadrževanje vode. Zadrževalnik ima poleg funkcionalne tudi ekološko in družbeno funkcijo, saj je postal življenjski prostor za številne zaščitene vrste in nova rekreacijska točka, ki privablja turiste in šolske skupine.
Od leta 2017 so zgradili sedem lesenih jezov, obnovili tri manjše kamnite jezove ter leta 2019 uredili zadrževalnik. S tem so uspešno ustavili hudourniške poplave, stabilizirali nivo podtalnice, povečali količino vode v vodnjakih in izboljšali pogoje za kmetijstvo. V času rekordne suše leta 2022 je bil potok Szilágyi edini v regiji, ki ni presahnil, prav zaradi uporabe naravnih ukrepov za zadrževanje vode. Zadrževalnik ima poleg funkcionalne tudi ekološko in družbeno funkcijo, saj je postal življenjski prostor za številne zaščitene vrste in nova rekreacijska točka, ki privablja turiste in šolske skupine.
Ukrepi so bili načrtovani z visoko stopnjo participacije, v okviru t. i. platforme deležnikov, ki združuje uporabnike prostora z raznolikimi interesi, od kmetov in gozdarjev do naravovarstvenikov in lokalnih skupnosti.
Pomemben element uspeha je vzdrževanje, ki je vgrajeno v samo zasnovo ukrepov, ter vključevanje prebivalcev tudi v tej fazi. Lokalni prebivalci namreč redno spremljajo stanje ukrepov in obvestijo kmete ali druge pristojne. Določene zadrževalnike vode lahko do neke mere kmetje z razpoložljivimi orodji vzdržujejo sami. Preprosti posegi, kot so odstranjevanje naplavin, so prilagojeni zmožnostim lokalne skupnosti. Takšen pristop spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in zagotavlja učinkovitost ukrepov ter omogoča dolgoročno delovanje sistema tudi brez stalnega zunanjega financiranja.
Model, ki so ga uporabili v Püspökszilágyju, temelji na podatkih, vključevanju in skrbi za prostor, in je bil že uveden v več kot 30 drugih naselij na Madžarskem ter služi kot primer dobre prakse v evropskih projektih LIFE MICACC in LIFE LOGOS 4 WATERS.
PRIPOROČILA ZA PRENOS
Za uspešen prenos dobre prakse so ključni trije elementi: natančni podatki o prostoru in vodnem režimu, zgodnje in stalno vključevanje lokalnih deležnikov ter enostavno, lokalno izvedljivo vzdrževanje. Participativni pristop omogoča skupno načrtovanje in dolgoročno sprejemanje ukrepov.
PRELISTAJ PUBLIKACIJO MESTA MESTOM #5
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. V katalogu Mesta mestom #5 smo zbrali 18 praks evropskih mest iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks.
—
Naslovna fotografija: Enojna pregrada iz hlodovine.
Foto: Krisztián Mészáros
