Mesta >> mestom: Skupnostna elektrarna Sončna šola

Edited on 10/03/2026

Solar panel

Prehod v nizkoogljično družbo zahteva temeljite spremembe v načinu proizvodnje in porabe energije. Obnovljivi viri, kot je sončna energija, imajo velik potencial, a sočasno zahtevajo nove pristope k organizaciji, lastništvu in upravljanju energetskih sistemov. Energetske skupnosti, zlasti tiste, ki temeljijo na zadružnem modelu, omogočajo vključevanje prebivalcev, občin in podjetij v skupno proizvodnjo in upravljanje energije. Takšni modeli niso le učinkoviti pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, temveč tudi prispevajo k lokalnemu razvoju, energetski pravičnosti in demokratizaciji odločanja o rabi virov.
 

V Občini Hrastnik so konec leta 2023 vzpostavili prvo zadružno skupnostno sončno elektrarno v Sloveniji – Sončno šolo Hrastnik. Na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka je bila nameščena 300-kilovatna fotonapetostna elektrarna, ki pokriva potrebe 16 gospodinjstev, treh javnih ustanov in dveh lokalnih podjetij. Projekt temelji na konceptu energetske skupnosti, ki omogoča članom skupno proizvodnjo in porabo električne energije iz obnovljivih virov. V ospredju je skrb, da koristi, tako ekonomske kot družbene, ostajajo znotraj lokalne skupnosti.

Za izvedbo projekta je bila ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik, katere soustanovitelji so občina, okoljska nevladna organizacija Focus in zainteresirani prebivalci. Zadruga deluje po načelu »en član – en glas«, kar zagotavlja demokratično upravljanje in enakovredno sodelovanje vseh članov pri ključnih odločitvah. V zadrugo so se lahko vključili tako posamezniki kot pravne osebe, kar je omogočilo raznoliko in vključujočo strukturo lastništva.
 

Soustanovitelji zadruge so občina, okoljska nevladna organizacija Focus in zainteresirani prebivalci. Foto: Timotej Vrtnik/Focus

 

Eden od ključnih izzivov projekta je bilo pomankanje pravnega okvira za zadružne energetske skupnosti. Projektna skupina je zato razvila vso pravno dokumentacijo, definirala pogodbena razmerja med člani in reševala številna pravna vprašanja, ki jih slovenska zakonodaja še ni jasno naslovila. S tem so oblikovali pravni okvir, ki je lahko v pomoč tudi prihodnjim projektom in drugim skupnostim.

Finančna zasnova projekta je temeljila na kombinaciji prispevkov članov zadruge, državnih spodbud za sončne elektrarne in ugodnega posojila Eko sklada. Vse to je omogočilo izvedbo projekta brez vstopa zasebnih investitorjev, kar zagotavlja, da so vse koristi ostale v skupnosti. Po odplačilu investicije se za člane pričakuje do 65 % nižji strošek elektrike.
 

Na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka je bila nameščena 300-kilovatna fotonapetostna elektrarna. Foto: Timotej Vrtnik/Focus

 

PRIPOROČILA ZA PRENOS

Zadružni model omogoča vključevanje prebivalcev, podjetij in občin v skupno energetsko samooskrbo, pri čemer ostajajo koristi v lokalnem okolju. Ključno je vzpostaviti participativni pristop z delavnicami in javnimi razpravami, ki povečajo sprejemljivost in občutek lastništva. Soudeležba občine zagotavlja zaščito javnega interesa in legitimnost projekta. Kombinacija soudeležbe, subvencij in ugodnih posojil omogoča izvedljivost brez zasebnega kapitala. Kljub odsotnosti jasnega zakonodajnega okvira je mogoče razviti pravno podlago, ki je lahko v pomoč tudi drugim lokalnim skupnostim pri oblikovanju podobnih energetskih pobud.
 

PRELISTAJ PUBLIKACIJO MESTA MESTOM #5

Pogled na sončno elektrarno s ptičje perspektive. Foto: Timotej Vrtnik/Focus

 

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. V katalogu Mesta mestom #5 smo zbrali 18 praks evropskih mest iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks.

Naslovna fotografija: Elektrarna pokriva potrebe 16 gospodinjstev, treh javnih ustanov in dveh lokalnih podjetij. 

Foto: Timotej Vrtnik/Focus

Submitted by on 10/03/2026
author image

Petra Ockerl

See all articles