Mesta mestom: Umirjanje prometa v okolici šole

Edited on 23/12/2021

Arhitekturne rešitve za previdnejše voznike in prijaznejši prostor za otroke

Slovenske šole zelo pogosto stojijo ob prometnih ulicah in cestah, kjer promet ni prilagojen pešcem in kolesarjem. Take okoliščine niso prijazne otrokom, pri starših pa zbujajo skrb in pogosto zato otrok ne spodbujajo, da bi v šolo prihajali na aktiven in za njih najbolj zdrav način. Občine se problema pogosto dobro zavedajo, a ga v nekaterih primerih ne morejo rešiti same, saj šole stojijo ob državnih cestah, za katere je pristojna Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). S takim izzivom so se srečali tudi v občini Krško, kjer so z odločno pobudo in predlogom prepričali Direkcijo, in v okolici šole z arhitekturno rešitvijo ustvarili otrokom prijaznejši prostor.

OŠ Jurija Dalmatina v Krškem stoji ob državni cesti. Dovoljena hitrost je bila tu že omejena na 30 km/h, a ker omejitve vozniki niso upoštevali, je občina iskala dodatne rešitve, s katerimi bi jih spodbudila, da prilagodijo hitrost vožnje.

Občina je na terenu dobro preučila gibanje otrok, ostalih udeležencev in kolesarjev ter skoraj pol leta izvajala monitoring hitrosti. Rezultati meritev so pokazali, da vozniki ne zaznavajo cone 30 in vozijo tudi v območju šole z neprilagojeno hitrostjo. Ta je bila v povprečju 59 km/h.

Cestišče je poslikano s krogi različnih barv. Foto: Občina Krško

 

Rešitev je občina črpala iz dobrih praks v tujini. S pomočjo ekipe, v kateri so sodelovali projektantka, strokovni sodelavec s področja prometa in dobrih praks iz tujine ter predstavnik lokalne skupnosti, je oblikovala tri možne rešitve, ki so jih najprej predstavili učiteljem in vodstvu šole. Sodelovanje je ves čas potekalo tudi z redarstvom, policijo in predstavnikoma Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško (SPV). O ureditvi so se posvetovali tudi z lokalnimi prebivalci. Projekt je bil izveden leta 2017.

Z nekonvencionalno ureditvijo ceste s pisanimi stebrički in z barvitimi talnimi oznakami na vozišču so na omenjenem odseku v neposredni bližini osnovne šole dosegli umiritev hitrosti na regionalni cesti, označili prehode za pešce in tako prispevali k boljši vizualni zaznavi prostora, kjer se nahajajo otroci. Obnovljeno območje daje zelo spodbudne rezultate. Vozniki zaznajo signalizacijo, opozorila na prisotnost otrok in priporočene hitrosti. S pomočjo pregledovalnika hitrosti »VI vozite« se dnevno izvajajo meritve hitrosti prometa. Rezultati kažejo, da je povprečna hitrost na tem območju zdaj okoli 33 km/h.

Praksa zbuja veliko zanimanja drugih občin, projektantov in predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo. Prav tako so z rešitvijo zadovoljni predstavniki SPV in prebivalci, kar kažejo ankete, ki so bile izvedene med starši osnovnošolskih otrok in učitelji. Svet ravnateljev pa je izrazil željo, da se na podoben način uredi okolica še nekaterih drugih šol.

Pas, namenjen avtomobilom, je ozek in voznike prisili, da upočasnijo. Foto: Občina Krško

 

Izvedba prakse občini ni predstavljala velikih težav. Poudarjajo pa, da je bilo treba za spremembo prometnega režima intenzivno sodelovati s predstavniki DRSI. Argumente za uvajanje sprememb je treba utemeljiti in podkrepiti dokazili, rezultate pa spremljati tudi po izvedenih ukrepih. Občina si je pri tem pomagala z dobrimi, preverjenimi in dokazljivimi praksami ter z 21. členom Zakona o cestah, ki dovoljuje arhitekturno oblikovanje prometnih površin.

Priporočila za prenos: Praksa je prenosljiva v vsako okolje, ne glede na to ali se osnovna šola nahaja ob lokalni ali regionalni cesti, ki je v pristojnosti DRSI. Predloge je treba dobro argumentirati z dokazljivimi in preverjenimi rezultati ter podpreti s primeri dobrih praks iz tujine. Pri prenosu prakse pa je dobro nekaj misli posvetiti temu, kakšna je ureditev, da raznovrstna signalizacija ne zmede voznikov in vizualno ne degradira prostora.

Sorodni projekti URBACT ali drugi: Thriving Streets (URBACT), Space4People (URBACT), Active Travel Network (URBACT)

 

--

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Pogled na ureditev iz zraka. Foto: Občina Krško

 

Submitted by opoetra on 23/12/2021