Skrb za enakovredno vključevanje vseh prebivalcev v življenjsko okolje je stalna naloga odgovornih za načrtovanje in urejanje urbanega prostora. Pri tem jih vodi spoznanje, da smo ljudje različni, da so potrebe invalidov v marsičem podobne potrebam starejših in staršev z otroškimi vozički ter da ni povprečnega uporabnika prostora. V praksi je zelo pomembno, kako dobro sodelujoči v načrtovanju in urejanju prostora na lokalni ravni razumejo koncept univerzalne dostopnosti.
V Mestni občini Ljubljana je pred tridesetimi leti tedanja županja Nuša Kerševan (1986– 1990) ustanovila Svet za odstranjevanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir – SOAKO. SOAKO predstavlja živ stik predstavnikov oseb z oviranostmi z županstvom in mestno upravo ter od ustanovitve dalje neprekinjeno deluje kot posvetovalni organ ljubljanskega župana brez izvršilne moči.
Priporočila in predlogi, ki jih oblikuje SOAKO na svojih srečanjih, predstavljajo učinkovito orodje tako za izvajanje ukrepov na terenu kot tudi za oblikovanje ustreznih politik na ravni mesta. Mestna občina Ljubljana je že deseto leto nosilka listine Občina po meri invalidov, zavidljive dosežke ji na področju zagotavljanja dostopnosti priznavajo na mednarodni ravni. Največ o učinkih delovanja SOAKO morda pove to, da so ljubljansko občino na probleme z dostopnostjo okolja včasih opozarjali predvsem predstavniki invalidskih organizacij, zdaj pa že kar precej časa probleme zaznavajo in rešitve predlagajo tudi predstavniki mestne uprave.
Vsi smo včasih ovirani pri rabi prostora. Potrebe otrok in starejših so podobne potrebam invalidov. Foto: Nik Rovan
Poleg predstavnikov invalidskih organizacij in arhitekturne stroke v SOAKO sodelujejo tudi predstavniki občinskih oddelkov za zdravje in socialno varstvo, za urejanje prostora in za gospodarske dejavnosti in promet ter tudi predstavniki občinskega redarstva, inšpektorata, Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet in Zavoda za turizem. SOAKO se srečuje na rednih letnih srečanjih, na katerih člani razpravljajo o razmerah in oblikujejo sklepe in priporočila za ukrepanje. Na srečanja vabijo goste in z njimi odpirajo nova aktualna vprašanja, kot so na primer načrtovanje univerzalne dostopnosti javnih otroških igrišč ali zagotavljanje vseživljenjske uporabnosti stanovanjskega okolja, univerzalna dostopnost javnega potniškega prometa in podobno.
SOAKO med drugim podpira občinski Oddelek za zdravje in socialno varstvo pri pripravi obdobnih Akcijskih načrtov – Ljubljana občina po meri invalidov. Aktualni akcijski načrt (2019–2020) vključuje tudi poseben razdelek o ukrepih, ki bodo izvedeni na javnih površinah, kot so: vrtički, prilagojeni za potrebe invalidov, številne ureditve novih dvigal in dostopnih klančin za javne objekte in površine ter tudi ureditve indukcijskih zank in izvedba različnih ozaveščevalnih akcij in dostopnih kulturnih programov, izvajanje poostrenega nadzora nad rabo javnega prostora in parkiranja na za invalide rezerviranih mestih ter izvajanje kontrole nad projektno dokumentacijo Javnega stanovanjskega sklada za novo načrtovana stanovanjska območja.
Ljubljana je že deseto leto nosilka listine Občina po meri invalidov. Foto: Maja Simoneti
V času Evropskega tedna mobilnosti SOAKO s pomočjo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v središču mesta organizira OVIRANtlon – to je poligon, ki vsakomur omogoča izkušnjo srečanja z ovirami, s katerimi se srečujejo osebe z oviranostmi. Sočasno organizirajo tudi predstavitev zagotavljanja dostopnosti javnega potniškega prometa.
Bistvena značilnost SOAKO je, da vztrajno in dosledno spodbuja izvajanje ukrepov za enakopravnejše in učinkovitejše uresničevanje pravic in zadovoljevanje potreb oseb z oviranostmi s posegi in zagotavljanjem storitev v Mestni občini Ljubljana. Na ta način širi znanje in dviga raven dostopnosti stavb, javnega prostora in storitev. Rešitve, kot so taktilni vodilni sistem, klančine in tolmačenje slovenskega znakovnega jezika na prireditvah, hkrati povečujejo dostopnost prostora in ozaveščajo o tem, da smo ljudje različni, da imamo različne omejitve in potrebe.
Prednosti: Posvetovalna skupina lahko zaradi vključevanja predstavnikov invalidskih organizacij in nosilcev specialističnega znanja hitro in učinkovito poveča možnosti občinske uprave za zaznavanje problemov v dostopnosti okolja in storitev ter izboljša prakso univerzalno dostopnega načrtovanja in urejanja prostora na lokalni ravni.
Slabosti: Narava problema zahteva stalno spremljanje stanja in razvijanje novih, lokalnemu okolju prilagojenih rešitev.
Nauk: Priporočila in predlogi kompetentnih svetovalnih skupin lahko pomembno dopolnijo delo občinskih strokovnih služb ter v praksi izboljšajo delovanje občinske uprave in pogoje za življenje in delo lokalnega prebivalstva.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: OVIRANtlon – izkušnja oviranosti pomaga razumeti koncept dostopnosti. Foto: Vita Kontič
