Zakon o osnovnih šolah (ZOsn) ureja osnovnošolske prevoze, ki so ob določenih pogojih brezplačni. Zakon določa, da se o izvajanju prevoza osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo, kar pomeni, da je občina zadolžena za izvajanje in financiranje teh prevozov. Mestna občina Slovenj Gradec je leta 2013 uredila področje šolskih prevozov s Pravilnikom o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevozov, kar je redkost v slovenskem prostoru.
Občina načrtuje šolske prevoze in izvede javni razpis na podlagi števila vlog za brezplačen šolski prevoz za vsako šolsko leto na osnovi upravičenosti do prevoza. Raziskava potovalnih navad osnovnošolcev ene izmed slovenjgraških šol je namreč pokazala, da je zgolj 40 % upravičenih prijavljenih učencev koristilo brezplačni prevoz, 20 % jih je koristilo prevoz le za pot iz šole, preostali učenci pa niso koristili brezplačnega prevoza. Ugotovljeno je bilo tudi, da večino otrok, ki ne uporabljajo prevozov kljub oddani vlogi, starši spotoma peljejo v šolo z avtomobilom na poti v službo ne glede na razdaljo. Kot drugi najpogostejši razlog za to so starši navedli pomanjkljivo varnost.
Nevarne poti, Spodnji Duler, Sele. Vir: Prva OŠ
Zakonska določila o izvajanju prevoza za občine so precej ohlapna in zato ne dovolj jasna. Mestna občina Slovenj Gradec je s pripravo pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza postavila enotna merila za vključitev v prevoz in pričela izvajati prevoze, kot to določa 56. člen ZOsn. Uvedla je nadstandard upravičenosti do prevoza z doplačilom. Organiziran prevoz z doplačilom znaša 1 EUR na dan za prvega otroka v družini in 0,50 EUR na dan za vsakega nadaljnjega otroka v družini. S pravilnikom so jasno določili tudi upravičence do povračil stroškov prevoza z odločbo za vsakega upravičenca in določitvijo kilometrine ter postopka izplačila. V drugo skupino učencev, ki so upravičeni do organiziranega prevoza z doplačilom, se uvrščajo tisti, ki živijo v oddaljenosti med 2 in 4 km, v kolikor je na prevozu dovolj prostora, pa se lahko priključijo tudi tisti, ki živijo na razdalji manj kot 2 km ali zaradi posebnih razlogov (npr. bolezen).
V prevoz so vključeni le tisti otroci, ki jih je mogoče vključiti v obstoječe relacije in če starši z občino in šolo podpišejo pogodbo o doplačilu prevoza. O vključitvi v posamezno skupino prevozov odloča Strokovna skupina za organiziranje šolskih prevozov, ki preveri upravičenost vsakega posameznika za vključitev otroka v prevoz.
S skirojem v šolo. Foto: Aleksandra Gantar
S sprejetim pravilnikom je občina v proračunu prihranila približno 40 % sredstev (leta 2019, v primerjavi z letom 2010 kar 242.561 EUR). Za celovitejše urejanje in izvajanje pravilnika so skupaj s starši in otroki izdelali mobilnostne načrte za vse štiri osnovne šole in njihove podružnice. Popisali so nevarne točke v šolskem okolišu, načrtovali so varne poti do šole peš, s kolesom ali skirojem, podali predloge za izboljšave ter določili pristojnosti različnih deležnikov. Namen mobilnostnih načrtov je bil dodatno ozaveščanje staršev o prednostih aktivne mobilnosti otrok v šolo, sočasno pa so začeli izvajati številne druge ukrepe v mestnem središču, ki so doprinesli k sinergijskim učinkom nižanja uporabe avtomobila na kratke razdalje: nedelje brez avtomobila, urbane delavnice v centru mesta, elektronsko evidentiranje koles, skirojev in rolk, oživljanje mestnega središča z začasnimi ureditvami, sodelovanje lokalnega gospodarstva pri spodbujanju aktivnih prihodov v mesto. Uvedene mehke ukrepe so deloma sofinancirali s sredstvi, pridobljenimi iz reorganizacije šolskih prevozov. Poleg ozaveščevalnih so uvedli tudi nekaj infrastrukturnih ukrepov, ki so še dodatno omejili vožnjo z avtomobilom, kar je ena bistvenih komponent za dejansko spremembo deleža potovanj z avtomobilom.
V šolskem letu 2019/2020 je tako v organiziran prevoz vključenih le 22 % vseh osnovnošolcev v občini (19 % je upravičenih do vključitve v brezplačen organiziran prevoz, 3 % pa so vključeni v organiziran prevoz z doplačilom. V šolskem letu 2010/2011 pa je bilo v prevoz vključenih 36 % osnovnošolskih otrok.
Prednosti: Možnost dodatnega vira financiranja ukrepov trajnostne mobilnosti.
Slabosti: Od političnega vodstva je odvisno, ali prihranjena sredstva vlaga v trajnostno mobilnost ali jih preusmeri drugam.
Nauk: Občine lahko z ustrezno analizo same razvijejo sistem šolskih prevozov, ki odgovarja na potrebe občanov.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Delavnice z otroki. Foto: Aleksandra Gantar
