Pomen javnih prostorov za najstnike
Najstniki potrebujejo javne prostore bolj kot večina drugih starostnih skupin. Raziskave kažejo, da skoraj 80 % najstnikov raje preživlja čas na prostem kot v zaprtih prostorih, pri čemer več kot 30 % redno uporablja ulice in parke za druženje. Ti prostori najstnikom nudijo oddih od nadzora odraslih, jim zagotavljajo avtonomijo in občutek pripadnosti svojemu okolju. Študije v različnih evropskih državah poudarjajo, da so prav javni prostori pogosto kraj, kjer najstniki gradijo svoja socialna omrežja, se rekreirajo in iščejo občutek pripadnosti.
Za številne mladostnike so prostori, kot so skate parki, košarkarska igrišča in neformalna srečališča, ključni za druženje. Podatki kažejo, da mladi infrastrukturo, ustvarjeno z mislijo nanje, na primer športna igrišča in skate parke, uporabljajo bistveno več kot prostore, kjer ni posebej njim namenjenih ureditev. Ankete kažejo, da kar 73 % najstnikov pogosto uporablja te prostore, kadar so na voljo.
Najstniki in estetika javnih prostorov
Najstniki javnih prostorov ne samo uporabljajo za rekreacijo, temveč jih z vidika estetike teh okolij tudi aktivno spreminjajo. Ulična umetnost, glasba in moda so ključni elementi mladinske kulture, ki se izražajo prav v teh prostorih. Raziskave so pokazale, da imajo vogali ulic, zidovi z grafiti in drugi neformalni urbani prostori pomembno vlogo, saj so kraji, kjer se najstniki zbirajo in z ulično umetnostjo izražajo svojo identiteto.
Grafiti in ulična umetnost, ki so bili nekoč videni kot vandalizem, so v sodobnih raziskavah prepoznani kot močna orodja za samoizražanje med mladimi. Površine, namenjene grafitiranju, na primer, omogočajo najstnikom, da pokažejo svojo ustvarjalnost na način, ki obogati urbano estetiko, ne da bi pri tem kršili zakon. Raziskave prav tako kažejo, da so prostori z legalnimi grafiti ali prostori, namenjeni mladinskim performansom, kot so odri za glasbo in ples, bolj pogosto uporabljani in cenjeni s strani najstnikov.
Poleg tega ima tudi moda pomembno vlogo pri tem, kako najstniki uporabljajo javne prostore. Ulični vogali in odprti prostori se spreminjajo v oder, kjer najstniki predstavljajo svoje najnovejše modne trende, frizure in dodatke, s čimer prispevajo k dinamični, mladostniški estetiki, ki oblikuje in zaznamuje nekatera urbana območja.
Ponovna uporaba zapuščenih prostorov
V mestih po Evropi zapuščeni ali zanemarjeni prostori pogosto postanejo igrišča za najstnike. Številne raziskave dokazujejo, da so najstniki zelo iznajdljivi pri spreminjanju praznih zemljišč, dotrajanih parkov ali spregledanih urbanih območij v družbena središča. Ta trend je bil dokumentiran v številnih evropskih študijah, kjer najstniki te prostore spreminjajo v skate parke, območja za grafitiranje ali družbena srečališča.
V raziskavah se je uveljavil koncept mikrogeografij, ki se nanaša na način, kako najstniki ustvarjajo lastne prostore znotraj urbanega okolja, pogosto brez nadzora ali vključevanja odraslih. Takšna uporaba prostorov najstnikom zagotavlja občutek avtonomije in pripadnosti, kar poudarja idejo, da javni prostori niso zgolj fizični kraji, temveč tudi simbolna okolja, kjer najstniki uveljavljajo svojo neodvisnost in družbeno identiteto.
Premislek o oblikovanju politik: od participacije do opazovanja
Številni urbanistični projekti so si prizadevali vključiti mlade v oblikovanje javnih prostorov, vendar ti pristopi pogosto ne odražajo naravnega in organskega načina, kako se najstniki povezujejo z okoljem. Raziskave kažejo, da so tradicionalne metode participacije, kot so javne razprave ali posvetovanja, pogosto neučinkovite pri delu z najstniki, saj so njihove potrebe bodisi premalo zastopane ali pa se jih ne jemlje resno.
Vse več raziskav zagovarja bolj opazovalni pristop, ki temelji na pasivnem spremljanju, kako najstniki spontano uporabljajo javne prostore. Tak pristop omogoča prostorskim načrtovalcem, da bolje oblikujejo prostore, ki odražajo njihove potrebe. Raziskave so na primer pokazale, da so najstnikom pogosto bolj všeč prostori, ki ponujajo element tveganja, kot so skate parki ali plezalna območja. Takšni prostori so priljubljeni, saj združujejo fizične izzive in pojavljanje v javnosti.
Pomembno vrednost pri razumevanju, kako najstniki uporabljajo javne prostore, imajo digitalna orodja, kot so družbena omrežja. Platforme, kot sta Instagram in TikTok, ponujajo vpogled v to, kje se najstniki zbirajo in kako uporabljajo urbani prostor. Raziskave kažejo, da družbena omrežja ne le dokumentirajo dejavnosti najstnikov v urbanih prostorih, ampak tudi vplivajo na način, kako se ti prostori uporabljajo in kako najstniki raziskujejo svoje okolje.
Vloga športa in glasbe
Šport in fizične aktivnosti imajo ključno vlogo pri tem, kako najstniki uporabljajo javne prostore. Po vsej Evropi ankete dosledno kažejo, da najstnike privlačijo območja, kjer lahko sodelujejo v organiziranem ali neformalnem športu. Košarkarska igrišča, nogometna igrišča in skate parki so priljubljeni prostori, ki zadovoljujejo tako rekreativne kot družabne potrebe.
Glasba je še en pomemben element, ki vpliva na način, kako najstniki uporabljajo javne prostore. Ne glede na to, ali gre za nepričakovane ali spontane nastope ali pa za odre, namenjene koncertom in glasbenim nastopom, glasba najstnikom ponuja prostor za izražanje svoje identitete in oblikovanje skupnosti. Raziskave so pokazale, da so javni prostori, opremljeni s prostori za nastope, kot so oder za glasbo in ples, med mladimi zelo cenjeni.
Zakaj so najstniki pomembni za prihodnost javnih prostorov
Najstniki so med najbolj pogostimi uporabniki javnih prostorov, vendar so njihove potrebe v prostorskem načrtovanju pogosto spregledane. Raziskave izpostavljajo pomen teh prostorov za socialni, fizični in čustveni razvoj mladostnikov. V Združenem kraljestvu je 81 % najstnikov poročalo, da javne prostore uporabljajo večkrat na teden, kar dodatno poudari njihovo osrednjo vlogo v življenju mladostnikov.
S premikom od prisilne participacije k pasivnemu opazovanju lahko mesta oblikujejo javne prostore, ki zares odražajo potrebe najstnikov. Takšen pristop bo zagotovil učinkovitejšo rabo prostorov, obenem pa okrepil občutke pripadnosti in lastništva pri mladih. Omogočanje mladim, da sooblikujejo javne prostore, je ključno za ustvarjanje bolj vključujočih, dinamičnih in živahnih urbanih okolij.
Javni prostori bi morali ustrezati najstnikom in aktivno odražati njihove spreminjajoče se potrebe. Z opazovanjem njihovih vedenj in vključevanjem njihovih želja lahko mesta ustvarijo prostore, ki podpirajo individualno izražanje, gradnjo skupnosti in prispevajo k bolj povezanemu in estetsko raznolikemu urbanemu okolju.
S to temo se ukvarja URBACT mreža Re-Gen.
Avtorica izvirnega članka je Raffaella Lioce, vodilna strokovnjakinja mreže Re-Gen.
Reference:
https://www.openspace.eca.ed.ac.uk/wp-content/uploads/2015/10/Teenagers-and-Public-Space-literature-review.pdf
https://whatcomcf.org/wp-content/uploads/2022/04/Engaging-Teenagers-in-Public-Space_2020.pdf
https://www.news.iastate.edu/news/2020/07/07/youth-inclusion
https://www.pps.org/article/young-people-and-placemaking-engaging-youth-to-create-community-places
https://www.news.iastate.edu/news/2020/07/07/youth-inclusion
https://journals.openedition.org/cidades/4887
Članek je bil izvirno objavljen na urbact.eu. Prevod in priredba IPoP v okviru Nacionalne URBACT točke.
