Novo URBACT omrežje želi prevzeti vodilno vlogo pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ZN v mestih. Preberite več o tem, zakaj je to pomembno.
Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov obsegajo 17 medsebojno povezanih globalnih ciljev, ki so zasnovani kot »načrti za doseganje boljše in bolj trajnostne prihodnosti za vse.« Vseeno pa je uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja velik izziv, ki od vlad na vseh ravneh zahteva nove načine dela.
Mesta in občine so tu ključni akterji – ne le kot zgolj »izvajalci« globalnega programa, ki se uvede nekje drugje, temveč želijo ustvariti edinstveno lestvico, po kateri se je mogoče proti globalnim izzivom boriti od spodaj navzgor. Njihova naloga je ‘lokalizirati’ cilje trajnostnega razvoja, prenesti globalne cilje in jih spremeniti v lokalno resničnost.
A kako je mogoče cilje trajnostnega razvoja prenesti v lokalno prakso? To je ključno vprašanje nove pilotne mreže Global Goals for Cities, ki jo je ustanovil URBACT v sodelovanju s Svetom evropskih regij in občin (CEMR); vodilni partner je Talin (Estonija).
»Mesta si lahko zastavimo dosegljiv cilj, da bo družba prihodnosti bolj odporna, trajnostno naravnana in mislim, da tudi boljša. Ključnega pomena je, da zaščitimo naravo in se borimo proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.« Mihhail Kõlvart, župan mesta Talin
V tem članku opisujemo, zakaj je prenos ciljev trajnostnega razvoja na lokalno raven tako pomemben, zakaj so omrežja mest URBACT tako primerna za nagovarjanje izzivov, s katerimi se soočajo mesta in kaj si želimo v prihodnjem letu in pol doseči s skupnim delom. Vabim vas, da nas spremljate na naši poti!
Lokaliziranje ciljev trajnostnega razvoja – kompleksen, a potencialno koristen izziv za mesta
Leta 2015 so bila mesta uradno postavljena v srce Agende 2030 v okviru SDG11: Naj bodo mesta in naselja vključujoča, varna, odporna in trajnostna. Poleg tega pa organizacije, kot sta OECD in UCLG, pogosto poudarjajo, da približno 65 % od 169 ciljev trajnostnega razvoja ne bo mogoče doseči brez aktivnega sodelovanja in prispevka lokalnih in regionalnih oblasti. O tem, kaj morajo lokalne oblasti vedeti o ciljih trajnostnega razvoja, je potrebno torej veliko razmisleka.
Ricardo Rio, poročevalec Evropskega odbora regij (OR) in župan mesta Braga (Portugalska) v partnerski mreži Global Goals for Cities, je nedavno poudaril, kako pomembno vlogo imajo mesta in lokalne oblasti pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in da je treba cilje trajnostnega razvoja ponovno postaviti v središče zgodbe EU o trajnostni obnovi in podnebnih ukrepih.
Vodilno partnersko mesto Talin si prizadeva postati zeleno in globalno mesto. Mesto v svoji glavni strategiji Talin 2035 močno poudarja skladnost politik. Foto: Tiina Erik
Lokalizacija ciljev trajnostnega razvoja je zahtevna naloga, ki pomeni nove načine dela tako za nacionalne vlade kot za lokalne oblasti.
Za njihovo uresničitev bo treba predvsem:
- skupno razumevanje glavnih izzivov in kompromisov med cilji in tarčami pri zastavljanju lokalnih ciljev trajnostnega razvoja;
- zadostne ambicije tako nacionalnih in lokalnih vlad, ki si prizadevajo za preobrazbene ukrepe;
- medresorsko sodelovanje in usklajenost med vladnimi ravnmi za doseganje koherentnih politik;
- smiselno vključevanje več deležnikov za soustvarjanje skupne vizije in lokalnih integriranih akcijskih načrtov;
- dobro obveščeni prebivalci in aktivna civilna družba, ki bodo od pristojnih oblasti zahtevali odgovornost in bodo sposobni prispevati k doseganju dolgoročnih ciljev.
Z drugimi besedami: lokalizacija ciljev trajnostnega razvoja bo zahtevala odmik od statusa quo, da Agenda 2030 postane skupno in transformativno poslanstvo, ki bo zajelo celoten politični spekter in družbene sektorje.
Zakaj potrebujemo mrežo URBACT za prenos ciljev trajnostnega razvoja na lokalno raven?
Glede na zgornje ugotovitve se soočanje z izzivi lokalizacije ciljev trajnostnega razvoja dobro ujema z URBACT metodo, saj ta poudarja celostne pristope k trajnostnemu razvoju mest, ki temeljijo na vključevanju in sodelovanju lokalnih deležnikov. Koraki postopka načrtovanja ukrepov, predlagani v zbirki URBACT Toolbox, so lahko pri tem dragoceno vodilo, kot tudi spletno orodje RFSC (Referenčni okvir za trajnostna mesta), ki ga je predlagal CEMR in ki ponuja navodila po korakih za analizo trenutnega stanja in opredelitev ukrepov za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja na lokalni ravni.
Krepitev zmogljivosti za prenos ciljev trajnostnega razvoja na lokalno raven – od sodelovanja med oddelki do vključevanja lokalnih deležnikov in eksperimentiranja z lokalnimi ukrepi – je gonilna sila URBACT omrežja ‘Global Goals for Cities’, v okviru katere bo 19 mest iz 19 evropskih držav poskušalo prenesti globalno Agendo 2030 in cilje trajnostnega razvoja v svojo lokalno dimenzijo. Mreža, ki se je začela razvijati marca 2021, bo delovala do konca leta 2022 in bo področju lokalizacije ciljev trajnostnega razvoja verjetno prispevala veliko novih spoznanj zelo različnih urbanih partnerjev.
Tim Kurzbach, župan mesta Solingen (Nemčija), nagovarja skupino protestnikov gibanja Petki za prihodnost. Foto: Daniela Tobias
Na vprašanje o tem, kaj bi člane mreže najbolj zanimalo v zvezi z lokalizacijo ciljev trajnostnega razvoja, so se nakazale tri glavne teme: vključevanje in ozaveščanje deležnikov; novi modeli upravljanja in lokalni kazalniki za spremljanje napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. To ne preseneča glede na to, da je za obravnavo Agende 2030 potreben pristop celotne družbe, hkrati pa je treba zagotoviti, da smo na pravi poti. V tem članku na kratko opisujem vsakega od teh prednostnih področij, da nakažem, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih.
Novi načini sodelovanja z lokalnimi deležniki
Vključevanje deležnikov in ozaveščanje bosta osrednjega pomena za ustvarjanje široke podpore ciljem trajnostnega razvoja v partnerskih mestih. »Želimo, da bi se naši meščani o ciljih trajnostnega razvoja pogovarjali kot o vremenu,« je dejal svetnik David Gilroy, predsednik sveta okrožja Meath (Irska), ko smo se maja virtualno srečali v okviru omrežja ‘Roadshow’. »Tako bomo vedeli, da nam je uspelo v prizadevanjih za ozaveščanje in ustvarjanje trajnih sprememb v naši skupnosti.«
Mestni uradniki v mestu Trim (Irska) ozaveščajo o ciljih trajnostnega razvoja med pandemijo. Foto: Alan Owens
Zaradi pandemije pa je to delo postalo še večji izziv. Mestni uradniki so se morali hitro prilagoditi in se naučiti, kako z deležniki sodelovati prek spleta. Primeri pobud na spletu in izven njega med partnerji v mreži vključujejo spletne kampanje, kot so »Božični cilji trajnostnega razvoja« v mestu Trim (Irska), organizacija mladinskega »Hekatona ciljev trajnostnega razvoja« v mestu Klaipeda (Litva) in načrti za organizacijo »Transition Night« v mestu Mouscron (Belgija). Na naslednjem srečanju, ki bo 28. in 29. septembra 2021, bodo tri mesta združila moči in izvedla vzajemno usposabljanje za ozaveščanje in vključevanje državljanov.
»Eden od ključnih izzivov je pojasniti, kako cilji trajnostnega razvoja vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi. Sodelovanje v mreži se nam bo pomagalo naučiti od drugih mest, kako pristopati k vključevanju deležnikov in ozaveščanju.«
Kamen Dimitrov, lokalni koordinator, Veliki Preslav (Bolgarija)
Prenašanje ciljev trajnostnega razvoja na lokalno raven kot ‘nedeljivo celoto’ – čas za poskuse!
Eno od temeljnih načel Agende 2030 je medsebojna povezanost in nedeljivost ciljev trajnostnega razvoja. Povedano drugače – ciljev ni mogoče izbirati ‘prosto po Prešernu’, temveč sestavljajo celosten okvir za ukrepe, ki bodo preoblikovali družbo.
Projekt ‘Zero Carbon Territory’ ugotavlja, koliko ukrepov bo potrebnih, da se uravnoteži trajnostni razvoj mestne skupnosti Rochelle (Francija). Cilji trajnostnega razvoja pomagajo pri oblikovanju celostne vizije za to območje. Foto: Frédéric Le Lan
To je tudi ena od resničnih prednosti uporabe okvira ciljev trajnostnega razvoja, kot je poudarjeno v poročilu o trajnostnem razvoju do leta 2020, ki ga je pripravila La Rochelle, glavna občina mrežnega partnerja La Rochelle Urban Community (Francija): »Prav to je ena od prednosti ciljev trajnostnega razvoja: prikazati te pomembne točke in medsebojne povezave med vsemi cilji. Pomagajo nam spoznavati, kako so si dejansko sorodni in kako podobne so usmeritve naših prizadevanj.« Zato želi mestna skupnost La Rochelle pri izvajanju svojega ambicioznega projekta ‘Zero Carbon Territory’ uporabiti cilje trajnostnega razvoja, da bi vnesla celostno perspektivo.
V Solingenu (Nemčija), še enem partnerju mreže, je lokalizacija ciljev trajnostnega razvoja za občino pomenila nov način dela. Od sprejetja trajnostne strategije leta 2018 morajo zdaj vse odločitve mestnega sveta »prestati preizkus«, ali in kako prispevajo k strateškim ciljem mesta, ki so kontekstualno povezani s cilji trajnostnega razvoja.
Celostno načrtovanje 17 ciljev – in 169 merilnih točk (!) – ni majhen zalogaj. Zahteva učenje in preizkušanje novih pristopov, kot so načrtovanje na podlagi ciljev, k nalogam usmerjeno načrtovanje politik, portfeljski pristopi, kot tudi razumevanje planetarnih meja, medsebojnega delovanja ciljev trajnostnega razvoja in učinkov prelivanja. Pogled na to, kako lahko mesta »živijo znotraj« modela krofa Kate Raworth, kot je bil predstavljen na festivalu URBACT Festival 2021, ponuja koristne ideje, kako se spopasti s to zapletenostjo.
Izkušnje drugih mrež mest so lahko tudi navdih za ponovni razmislek o modelih upravljanja mest, na primer tema Urban Commons, s katero se ukvarjajo mreže URBACT Civic eState, Co4Cities, ali EIT Climate-KIC Healthy, Clean Cities Deep Demonstrations.
Vlaganje v sistemski pristop k ciljem trajnostnega razvoja lahko mestom zagotovi konkurenčno prednost, kot je na 4. okrogli mizi OECD o mestih in regijah za cilje trajnostnega razvoja poudarila Anna Lisa Boni, generalna sekretarka EUROCITIES. Madrid je primer mesta, ki je že začelo sistematično in participativno obravnavati cilje trajnostnega razvoja, kar mu zdaj pomaga uveljavljati prednostne naloge za oživitev gospodarstva v luči covida-19 z ukrepi, ki so v skladu z načrtom nacionalne vlade za oživitev gospodarstva ter agendami in programi EU.
Kako bomo vedeli, ali smo na pravi poti?
Poleg vključevanja deležnikov in modelov upravljanja je verjetno najpomembnejši vidik prenašanja ciljev trajnostnega razvoja na lokalno raven dejansko začeti ta proces.
Kot je dejala Keli Yen, koordinatorka lokalne skupine URBACT iz švedskega mesta Gävle: »Če želimo z gotovostjo trditi, da dosegamo napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, moramo: 1) biti prepričani da se premikamo v pravo smer; in 2) vedeti, koliko časa bo še potrebnega, da dosežemo cilj.« Kako lahko to prenesemo v prakso?
Gre za zapleteno vprašanje, ki je vzbudilo pozornost nekaterih vodilnih vpletenih organizacij, kot so Mreža ZN za rešitve za trajnostni razvoj, Skupno raziskovalno središče ES, OECD in ZN Habitat. Najpomembnejši izzivi so, kako določiti ustrezne in dosegljive cilje za mesta, ki ustrezajo globalnim prizadevanjem ciljev trajnostnega razvoja, in kako najti kazalnike, ki jih je mogoče izmeriti na lokalni ravni. Ob podpori zunanjega ad hoc strokovnega znanja bodo partnerji mreže ta vprašanja preučili v postopku načrtovanja.
Določanje ciljev je politično in znanstveno vprašanje, ki ni brez polemik. Ključna načela za njihovo določanje je, da morajo biti lokalno pomembni, dovolj ambiciozni in – kot zagovarja Greta Thunberg – da je treba »prisluhniti znanosti«. Raziskava stockholmskega Centra za odpornost je na primer (leta 2018) pokazala, da je treba od leta 2020 dalje vsako desetletje prepoloviti emisije – cilj, ki leta 2021 še zdaleč ne bo dosežen.
Vse več mest, ki si aktivno prizadevajo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, izvaja tako imenovane prostovoljne lokalne preglede (Voluntary Local Reviews), v okviru katerih poročajo o ukrepih, ki so jih sprejeli za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, da bi pokazali svojo zavezanost in napredek. V uvodni anketi mreže je 17 od 19 mest uvrstilo VLR med štiri najpomembnejše stvari, ki se jih želijo naučiti med trajanjem mreže.
Ne glede na to, ali bomo v času delovanja omrežja izvedli kak VLR ali ne, so prihodnji cilji in ukrepi, ki so jih opredelili partnerji omrežja Global Goals for Cities, priložnost za uveljavljanje ambicioznega programa na vseh vladnih ravneh. Do leta 2030 je manj kot devet let, zato ne smemo zapravljati časa!
Dodatno branje
- Cilji trajnostnega razvoja ZN
- URBACT omrežje Global Goals for Cities
- Metoda URBACT in Zbirka orodij URBACT
- Spletno orodje Referenčni okvir za trajnostna mesta, ki ga je predlagal CEMR
- Evropski priročnik JRC za prostovoljne lokalne preglede ciljev trajnostnega razvoja
- Lokalizaciji ciljev trajnostnega razvoja naproti. Trajnostna in odporna obnova, ki jo poganjajo mesta in ozemlja 5. poročilo Svetovne delovne skupine lokalnih in regionalnih vlad za politični forum na visoki ravni (HLPF) leta 2021
- Evropska ozemlja lokalizirajo cilje trajnostnega razvoja – kontinuiteta in spremembe v času krize covida-19, študija CEMR 2021, PLATFORMA in UCLG
Prevod: Živa Malovrh
Povezava do izvirnega članka: URBACT cities join forces in a quest for global sustainability
