Zbrane je najprej pozdravil direktor občinske uprave Mestne občine Celje, Gregor Deleja. V svojem motivacijskem nagovoru je med drugim izrazil močno podporo dogodku in poudaril, da Celje z največjim veseljem gosti takšne prireditve in med drugim tudi pokaže svoje dosedanje dobre prakse. Poudaril je, da si na občini prizadevajo, da bi se med prebivalci Celja bolj uveljavilo razumevanje, da je prostor skupno dobro oziroma družbena dobrina in da bi v prihodnje prostorski razvoj še bolj izkoriščali za krepitev skupnosti. Izpostavil je sodelovanje Mestne občine Celje v URBACT projektu Cities@Heart, v katerem si prizadevajo za oživljanje mestnega središča.
Uvodno predavanje na temo skupnostnih prostorov je pripravila Nina Plevnik z IPoP. Dotaknila se je različnih skupin uporabnikov v mestih in izpostavila, da prebivalci za razliko od drugih skupin nujno potrebujejo prostore, kjer se lahko zadržujejo brezplačno, tudi dalj časa in kjer prihaja do naključnih interakcij. Pri tem so pomembni tako notranji, zaprti prostori, kot so na primer knjižnice, mestne dnevne sobe kot zunanji, odprti javni prostori. Nanizala je vrsto slovenskih primerov zunanjih prostorov, ki prispevajo h krepitvi skupnosti, kot je prenovljena Arkova ulica v Idriji, skate park v Kočevju in festival Živa dvorišča v Mariboru. Med zaprtimi, notranjimi prostori za skupnost je posebej izpostavila idrijsko mestno dnevno sobo Pr’Golitu in njen uspešen prenos v druge kraje, kot sta Buška izba in Bohinjska hiša. Predstavila je tudi nekaj tujih primerov, kot so NVO hiša v Rigi, Skupnostni center Rojc v Pulju in Lazareti v Dubrovniku. Med zaključnimi mislimi je poudarila, da je pogosto za vzpostavitev kakovostnih skupnostnih prostorov potrebno zelo malo, da je takšen prostor možno vzpostaviti lahko tudi v za silo urejenih prostorih v obliki začasne rabe, saj je bolj kot stanje stavbe pomembna vsebina in vzpostavljeno sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Karina Sirk z IPoP, ki je povezovala dogodek, je v nadaljevanju na oder povabila govorce, ki so predstavili svoje dobre prakse.
Najprej je Jošt Derlink s Prostoroža predstavil Knjižnico Reči. Prvo slovensko knjižnico reči so leta 2014 vzpostavili v domu skupnosti v Savskem naselju v Ljubljani v okviru skupnostne prenove po zgledu berlinske Leile. Gre za knjižnico, v kateri si ni mogoče izposoditi knjig, ampak uporabne predmete. Izposoja je mogoča za člane s simbolično letno članarino ali z enkratnim plačilom uporabnine. Uporabniki knjižnice so v glavnem mladi in drugi ozaveščeni potrošniki, večinoma si izposojajo različne električne aparate, opremo za piknike, opremo za šotorjenje in druge uporabne predmete, ki ji potrebujejo samo občasno. Poseben doprinos k soseski je tudi možnost, da se lahko prostori knjižnice uporabljajo za izvajanje različnih aktivnosti, dogodkov in druženj, kar okoliški prebivalci s pridom koristijo. V kratkem si želijo v okviru knjižnice vzpostaviti tudi popravljalnico za električne in elektronske naprave pod mentorstvom serviserja. V zadnjih letih se je po zgledu Knjižnice Reči vzpostavilo več knjižnic po Sloveniji, med najnovejšimi v Velenju v okviru Centra ponovne uporabe in Novi Gorici ter Novem mestu v okviru splošne knjižnice.
Goran Završnik iz Doma kulture Kamnik in Rok Kosec iz Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik (oba tudi KD Priden možic) sta predstavila prizadevanja civilne družbe v Kamniku za uporabo industrijske dediščine nekdanje Smodnišnice v kulturne in različne družbene namene. Smodnišnica, Barutana, kot ji pravijo domačini, je v Kamniku delovala skoraj 150 let, vse do leta 2009. Takrat je civilna družba začela pozivati občino naj tovarno odkupi in jo nameni v javno dobro. Z različnimi aktivnostmi, začasnimi intervencijami, delovnimi akcijami in kulturnimi prireditvami, si civilna družba že leta prizadeva, da bi to ogromno območje bolje služilo lokalni skupnosti, vendar je to zaradi razdrobljenosti lastništva postalo skoraj nemogoče. V zadnjih letih si na območju prizadevajo za vzpostavitev Kreativne četrti Barutana, pod okriljem katere delujejo Kikštarter, inkubator za lokalna podjetja, Dom kulture in »Ključavničarstvo«, objekt, ki ga je občina odkupila, in z uporabo prostorov katerega se trenutno eksperimentira. Goran in Rok si z ekipo prizadevata za ustrezno opredelitev območja Barutana v OPPN, umestitev aktivnosti na tem področju v različne občinske strategije in sodelovanje v različnih evropskih projektih.
V turističnih krajih, kot je Bohinj, so skupnostni prostori še toliko pomembnejši, saj je ogromno dogodkov in infrastrukture, rezervirane za obiskovalce in turiste, lokalni prebivalci pa imajo pogosto malo izbire, predvsem izven turistične sezone. Katarina Košnik z Občine Bohinj je predstavila Bohinjsko hišo, projekt, ki so ga zagnali jeseni 2023. Gre za stavbo nekdanjega vrtca v Bohinjski Bistrici, ki je spomladi 2023 dobil nove prostore. Idejo za Bohinjsko hišo so dobili v okviru Pobude za prenos dobre prakse v okviru programa URBACT, ko so se od Idrije učili o konceptu mestne dnevne sobe in kako ga realizirati. Najprej so pripravili preveritev o potrebah po prostorih in zasedenosti občinskih prostorov. Ugotovili so, da prostorov za aktivnosti civilne družbe primanjkuje, zato so se odločili stavbo nekdanjega vrtca obdržati v občinski lasti in jo za začasno obdobje dveh let nameniti v uporabo društvom, pa tudi posameznikom in podjetjem. Na občini so zaposlili koordinatorko, ki skrbi za prostor in razporeja posamezne aktivnosti. V prostorih že potekajo številne aktivnosti, kot so delavnice za otroke in odrasle, športne aktivnosti, v zgornjih nadstropjih so urejene pisarne, ki jih je možno najeti, imajo pa še več načrtov za v prihodnje. V program hiše želijo med drugim umestiti še Center za usposabljanje, delo in varstvo, vzpostaviti mladinsko sobo in nuditi možnost počitniškega varstva lokalnim otrokom v prvi triadi osnovne šole.
Po individualnih predstavitvah je sledila kratka razprava o povedanem na temo največjih izzivov za naprej. Na vprašanje udeleženca iz občinstva so govorci spregovorili o tem, kako se trenutno povezujejo in kakšne izkušnje imajo s povezovanjem z lokalnimi podjetniki. Svoje izkušnje so predstavili tudi nekateri udeleženci, uradnica iz Občine Kozje je povedala, da so na trgu Kozje obstoječe prostore stare pošte namenili skupnostnemu prostoru za občane, medgeneracijskemu centru, ki prav tako zelo uspešno deluje. Udeleženci in gosti so med izzivi razmišljali o rešitvah, ki bi potencialno omogočale možnost izvajanja aktivnosti in zagotavljanja dostopnosti do skupnostnih prostorov kot so mestne dnevne sobe v vseh krajih skozi ves dan.
Po kratkem predahu so na vrsto prišli gostitelji. Larisa Potokar z Mestne občine Celje je predstavila širok nabor ukrepov, ki jih občina izvaja z namenom oživljanja mestnega jedra. Med drugim je od leta 2012 v okviru Zavoda Celeia Celje aktivna mestna menedžerka, ki usmerja dogodke v mestnem jedru in izvaja različne aktivnosti za njegovo oživitev. Občina ima velik vpliv na vsebine v mestu, kjer je lastnica velikega števila poslovnih prostorov, v njihovi lasti jih je kar 225, od tega so samo trije nezasedeni. Poleg tega si želijo še povečati lastništvo prostorov s pogledom na mestni križ (osrednji ulici v peš coni). Zasebnim lastnikom nudijo številne finančne spodbude za obnovo objektov, pa tudi subvencije najemnin, investicije in samozaposlitev podjetnikov, da bi jim ponudili kar se da ugodne in spodbudne okoliščine za delovanje.
Poleg tega izvajajo številne mehke aktivnosti, v zadnjih dveh letih je na primer mesto postalo bogatejše za dve veliki stenski poslikavi, murala. Prostor na Glavnem trgu 8 so na pobudo lokalnih kreativk namenili začasni rabi in v njem se že izvaja kopica različnih aktivnosti, veliko katerih v mestu prej ni našlo svojega mesta. Za promet zaprli in ljudi odprli so Krekov trg in Gubčevo ulico, enak ukrep načrtujejo v prihodnosti še za Prešernovo ulico. Pohvalili so se tudi s Tehnoparkom, največjim znanstveno-zabavnim centrom v Sloveniji, Centralko, enotno aplikacijo za KolesCE (izposoja koles), Celebus (mestni avtobus) in plačevanje parkirnine. V naslednjih letih načrtujejo še obnovo Kajuhovega doma in njegovo preobrazbo v Center urbanega dogajanja, center kulturne in kreativne scene v mestu. Do začetkov prenove v okviru poziva prostore ponujajo v začasno rabo.
Sledil je še sprehod po mestnem jedru Celja, kjer smo si pod vodstvom Larise Potokar in Tadeje Falnoga z Zavoda Celeia ogledali nekaj predstavljenih dobrih praks, kot so murali in umetniška četrt, GT8, ureditve izložb praznih lokalov, Tehnopark in Kajuhov dom.
Predstavitve
Nina Plevnik, IPoP: Vsebine za živahno mesto – primeri doma in v tujini
Jošt Derlink, Prostorož: Knjižnice reči
Katarina Košnik, Občina Bohinj: Bohinjska hiša
Larisa Potokar, Mestna občina Celje: Prizadevanja za živahno Celje
Več fotografij tukaj.
—
Naslovna fotografija: Robi Valenti
