Morda javni prevoz ponoči ni primeren, zato se je potrebno odločiti za souporabo avtomobila. Kaj pa, če voziček, invalidnost ali poškodbe spremenijo sprehod čez mesto v večurno načrtovanje poti, v iskanje primernih klančin, znižanih robnikov in varnih prehodov?
Vsakdo lahko doživi izključenost, če urbano okolje ne upošteva njegovih potreb, a so pri tem ženske, dekleta, posamezniki, ki se identificirajo kot spolno raznoliki, in druge marginalizirane skupine prizadeti nesorazmerno. Morda ni presenetljivo, da naši prometni sistemi niso nevtralni, temveč odražajo obstoječe družbene neenakosti. Ko si mesta prizadevajo odpravljati te ovire in postajajo bolj vključujoča in trajnostna, je zagotavljanje enakosti spolov v urbani mobilnosti ključnega pomena.
Osrednja tema spletnega seminarja, ki je potekal 5. marca 2025, je bil vidik spola na področju urbane mobilnosti. Na dogodku so bila obravnavana tri ključna področja: dostopnost, varnost in finančna sprejemljivost. S praktičnimi vpogledi in zgodbami iz vsakdanjega življenja, predstavljenimi z različnih perspektiv, je udeležence spodbudil, da naredijo korake k pravičnejši in bolj spolno ozaveščeni urbani mobilnosti ter obenem premislijo o lastnih predsodkih.
Prispevek nadaljuje tam, kjer je spletni seminar končal, in prinaša uvide o izključenosti na podlagi spola v mestih kot tudi nekatere obetavne rešitve in vire, ki podpirajo enakost spolov v urbani mobilnosti.
Spolno vključujoča mobilnost: drugačen pristop k izzivom načrtovanja mobilnosti
Med 291 udeleženci jih je več kot 54 % navedlo, da se počutijo izključene zaradi ovir pri mobilnosti – predvsem zaradi skrbi za varnost, slabe infrastrukture, omejenih možnosti prevoza in višjih stroškov. Večplastni pogled na mobilnost razkriva, kako prekrivajoči družbeno-demografski dejavniki, kot so spol, starost, rasa in invalidnost, oblikujejo izkušnjo izključenosti. Več kot je teh prepletanj, večje ovire ima posameznik pri premikanju po mestu.
Na podlagi spoznanj s spletnega seminarja prispevek izpostavlja spolno vključujoč pristop, ki v središče načrtovanj postavlja dostopnost in participacijo. S širšim pogledom lahko mestni načrtovalci in odločevalci presežejo rešitve, ki so usmerjene le na eno identiteto in razvijejo možnosti za mobilnost, ki odgovarja raznolikim potrebam v različnih okoljih. Vključujoča mobilnost pomeni načrtovanje mest, ki so že v fazi načrtovanja dostopna vsem, ne glede na spol, starost in sposobnosti.
Štiri rešitve za spolno vključujočo mobilnost v mesti
Kako take rešitve izgledajo v praksi? Naslednji primeri kažejo, kako lahko mobilnost v mestih postane varnejša, dostopnejša in pravičnejša, ko strokovnjaki odkrivajo in presegajo lastne predsodke in, kar je najpomembnejše, v proces načrtovanja vključijo prizadete skupnosti.
Kartiranje mesta
Kartiranje je močno orodje za razumevanje, kako se ljudje premikajo po urbanem prostoru in kje naletijo na ovire. Vključujoče in participativne pobude za kartiranje lahko razkrijejo nevarna območja, nevidne poti in vrzeli v infrastrukturi, ki jih tradicionalni zemljevidi pogosto prezrejo. Vključevanje izkušenj iz vsakdanjega življenja pri zbiranju podatkov omogoča načrtovanje, ki se učinkoviteje prilagaja dejanskim potrebam. Primeri dobrih praks vključujejo:
Safetipin je socialno podjetje, ki si prizadeva za večjo varnost in inkluzijo v javnem prostoru, zlasti za ženske v Indiji, s širšim vplivom tudi v mestih v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Aplikacija omogoča varnostne preglede in podrobne ocene javnih prostorov na podlagi vnaprej določenih parametrov, kot so osvetlitev, poti za pešce in javni prevoz. Omogoča tudi nočne fotografije za analizo osvetlitve, pločnikov in drugih značilnosti mesta. Sodelovanje z indijsko vlado je različnim ustanovam omogočilo sprejemanje odločitev na podlagi podatkov z namenom povečanja varnosti in dostopnosti javnega prostora za vse.
SeeYou app je aplikacija, ki se ukvarja s problemom nedostopnosti grajenega okolja. Razvila jo je romunska organizacija AMAIS (Združenje za alternativne metode socialne integracije), namenjena pa je povezovanju slepih in slabovidnih oseb, ki potrebujejo pomoč pri orientaciji v prostoru, z vodniki, ki so pripravljeni pomagati. Uporabniki lahko izberejo spol vodnika in delijo svojo lokacijo v realnem času. Uvedba aplikacije je letos predvidena v Bukarešti in v Cluj-Napoci.
Infrastruktura za varnost
Vprašanja varnosti pogosto vplivajo na to, kako svobodno se ljudje sprehajajo po mestu. Za odpravo teh težav je treba premisliti o osnovnih elementih: o razsvetljavi, pretočnosti, vidnosti/izpostavljenosti, možnosti sedenja in o nadzoru. Varno zasnovana infrastruktura ne preprečuje le škode, temveč tudi gradi zaupanje, samozavest in svobodo gibanja.
RATP, ponudnik javnega prevoza v Parizu, je uvedel možnost izstopa na zahtevo na vseh avtobusnih linijah po 22. uri. Potniki lahko zahtevajo izstop na točno določeni lokaciji, kar povečuje varnost zlasti na slabo osvetljenih območjih. Pobuda je namenjena predvsem ženskam in ranljivim skupinam ter jim nudi večjo fleksibilnost in občutek varnosti. Ukrep se je razvil iz pilotnega projekta in je zdaj na voljo na vseh mestnih avtobusnih linijah ponoči.
"Postaja bivanja" v mestu Umeå je bila razvita na podlagi terenskih raziskav, ki upošteva želje potnikov, na primer, da med čakanjem v gladnem vremenu lahko stojijo ali se naslonijo. Postajališče vključuje vrtljive kapsule iz lokalnega lesa, ki ščitijo pred vremenom in jim nudijo udobnost ter zasebnost. Ima tudi pametno streho z osvetlitvijo in zvočnimi signali, ki obveščajo o prihajajočih avtobusih, kar omogoča bolj sproščeno čakanje.
Zakon o preprečevanju nadlegovanja na ulici (Street Harrasment Prevention Act – SHPA), sprejet leta 2018 v Washingtonu, D.C., je prvi zakon v ZDA, ki pravno opredeljuje nadlegovanje na ulici. Zakon ne poudarja kaznovanja, temveč daje prednost preventivi, zlasti s pomočjo izobraževanja. Vzpostavljen je bil svetovalni odbor pod vodstvom skupnosti, uvedene so bile kampanje za ozaveščanje javnosti, leta 2019 pa se je začela tudi oglaševalska akcija v javnem prometu, ki prikazuje, kako raznolike oblike nadlegovanja vplivajo na posameznike. Druge kampanje so na voljo na platformi Women Mobalize Women.
Dostop do javnih objektov
Ustvarjanje vključujoče mobilnosti pomeni preoblikovanje javnega prostora na način, da podpira raznolike uporabnike z večnamenskimi ureditvami ulic, vključujočimi počivališči in dostopnimi objekti. Na primer, dostop do javnih stranišč je ključna javna storitev, ki pomembno vpliva na izbiro načina mobilnosti, za nekatere ljudi pa je celo odločilen dejavnik, ali se sploh lahko premikajo po mestu. To še posebej velja, ko skrb za druge sovpada z invalidnostjo, saj so prehodna in urejena okolja ključna za ohranjanje samostojnosti in dostojanstva v javnem prostoru.
Nekaj pobud, ki naslavljajo to tematiko:
Kulturni center v Trikali (Grčija) je uvedel namenski prostor za dojenje in nego dojenčkov, ki doječim materam omogoča udobno in zasebno okolje. Ta pobuda spodbuja vključevanje in nudi infrastrukturo, prijazno družinam, kar staršem omogoča polno udeležbo na kulturnih dogodkih, ne da bi se morali umikati zaradi potreb po negi otrok. Projekt krepi občutek skupnosti in spodbuja bolj pravičen dostop do javnega in kulturnega življenja.
Changing Places je mreža organizacij, ki si prizadevajo za zagotavljanje sanitarij za osebe s kompleksnimi oblikami invalidnosti, ki potrebujejo dodatne pripomočke in prostor. Vsaka enota vključuje dvižno mizo za odrasle, stropno dvigalo, dodatni prostor za osebne asistente in nedrseča tla, kar zagotavlja dostojanstvo in udobje. Osebam s težjimi oblikami invalidnosti in njihovim družinam prav tako omogoča vključevanje v javno življenje, ne da bi bili prisiljeni v uporabo neprimernih in nedostopnih prostorov.
Make Space for Girls je pobuda, ki opozarja, da so parki in rekreacijska območja pogosto zasnovana predvsem z mislijo na dečke, pri čemer se potrebe deklet zanemarjajo. Spodbuja oblikovanje parkov, igrišč in javnih prostorov, ki omogočajo enakovredno udeležbo s tem, da upoštevajo, kako dekleta uporabljajo prostor in se v njem gibajo. Izvajajo raziskave in zbirajo podatke o tem, kako najstnice uporabljajo javni prostor, da bi oblikovali rešitve, ki ustrezajo njihovim potrebam.
Tehnološke rešitve: odprti dostop in pravičnost podatkov
Digitalna orodja in pametne tehnologije lahko pripomorejo k zmanjšanju razlik med spoloma v mobilnosti, a le, če temeljijo na podatkih, ki vključujejo vse uporabnike. Od platform z odprtim dostopom do orodij, ki beležijo mobilnost po spolu – vsa ta orodja morajo biti zasnovana tako, da odražajo raznolike uporabniške izkušnje in ne zgolj utrjujejo obstoječih, prevladujočih vzorcev. Spodnji primeri še niso široko uveljavljena praksa, a nakazujejo smer razmišljanja in navdiha za razvoj strategij, kako usposabljati in uporabljati umetno inteligenco na način, ki v mobilnosti in prostorskem načrtovanju ne ohranja pristranskosti.
AI Fairness 260 je odprtokodni paket orodij, ki pomaga uporabnikom prepoznati in zmanjšati diskriminacijo in pristranskost v modelih strojnega učenja. Orodje je zasnovano tako, da prenese algoritmične raziskave iz laboratorijev v prakso na področjih, kot so finance, upravljanje s človeškimi viri, zdravstvo in izobraževanje. Odpira tudi pot za pravičnejšo uporabo umetne inteligence v načrtovanju mobilnost in urbanega prostora.
Building without bias je spletni slovar, ki razkriva spolne pristranskosti, vgrajene v tehnologijo. Raziskuje, kako lahko arhitekturni jezik in oblikovanje prispevata k ohranjanju spolnih stereotipov, zlasti v kontekstu naraščajoče uporabe avtomatiziranih tehnologij. Namen je ozaveščati in spodbujati razvoj bolj nevtralnih, vključujočih pristopov k oblikovanju grajenega okolja.
Ohranjanje zagona: mobilnost za vse
Vključujoča mobilnost se začne s spremembo miselnosti - s tem, da vsak od nas premisli o svojih predstavah in predsodkih. Ključno je, da se vprašamo, kako naše izkušnje vplivajo na to, kdo je v prometnem sistemu opažen in kdo ostaja spregledan. Pogosto se nam zdi samoumevno, da bi morale biti ženske, nebinarne osebe, pripadniki skupnosti LGBTQI+ ter ljudje z invalidnostmi, starši z majhnimi otroki in drugi v posebnih okoliščinah vključeni v načrtovanje mobilnosti – a to v praksi še vedno ostaja izziv.
Za spremembe v mestih je potreben kolektivni angažma. Kot je razvidno iz zgoraj navedenih primerov, lahko različne skupine, socialna podjetja in združenja ter institucije prispevajo svoj delež. Potreben je dialog z občinami, sodelovanje z nevladnimi organizacijami in vključitev raznolikih glasov v procese načrtovanja.
Vaje empatije, kot je doživljanje mesta skozi oči osebe, ki skrbi za otroka, ali osebe z (začasno ali trajno) zmanjšano mobilnostjo, lahko razkrijejo nevidne ovire in spodbudijo boljše, bolj vključujoče oblikovanje prostora.
Za poglobljeno razumevanje si oglejte spletni seminar "Vidik spola na področju urbane mobilnosti" (Gender-Inclusive Mobility in Cities) in dostopajte do PowerPoint predstavitve. Na voljo so tudi povezave do rešitev, orodij in primerov iz prakse.
Spodaj je več virov, kjer lahko najdete informacije o tem, kako program URBACT sodeluje z mesti pri osvetljevanju in spodbujanju enakosti:
Za nadlajnje učenje obiščite središče znanja za enakost spolov (Knowledge Hub on Gender Equality) programa URBACT, kjer najdete strokovne poglede na gradnjo mest, ki spodbujajo enakost spolov.
Spremljajte aktivnosti URBACT mreće FEMACT-Cities.
______________
Avtorica izvirnega članka je Iris Popescu.
Članek je bil izvirno objavljen na urbact.eu. Prevod in priredba IPoP v okviru Nacionalne URBACT točke.
