Mesta po vsej EU, ki jih navdihuje URBACT, podpirajo mehanizem »pravični prehod«, ki zagotavlja zeleno okrevanje, hkrati pa v proces vključujejo občane. Strokovnjak pri programu URBACT, Eddy Adams povzema, kako URBACT pomaga mestom pri eksperimentiranju z novimi, medsektorskimi intervencijami, ki so dobre za ljudi in planet.
Toda najprej, kaj mislimo, ko rečemo »pravični prehod«?
»Znak za preplah« − to so besede, s katerimi je avgusta 2021 generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres opisal takratno poročilo IPCC, Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe. Rekel je, da lahko pod mednarodno dogovorjenim pragom globalnega segrevanja 1,5 °C ostanemo le, če »takoj okrepimo svoja prizadevanja in krenemo na najbolj ambiciozno pot preprečevanja globalnega segrevanja«.
Mesta so pri tem osrednjega pomena. Porabijo 78 odstotkov svetovne energije in proizvedejo več kot 60 odstotkov izpustov toplogrednih plinov in so tako del problema, a tudi ključni del rešitve.
»Mehanizem za pravični prehod« Evropske komisije, ki se je začel izvajati leta 2020, je del 1000 milijard evrov vrednega evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je 55-odstotno zmanjšanje ogljičnih izpustov do leta 2030 in podnebna nevtralnost do leta 2050. Čeprav se bodo morali prilagoditi vsi deli Evrope in vsi industrijski sektorji, so nekatere regije bolj ranljive, na primer rudarska območja. Cilj mehanizma je omogočiti pošten in pravičen zeleni prehod ter podpreti delavce in državljane v krajih, ki bi jih te strukturne spremembe lahko najbolj prizadele. Za to je namenjenih okoli 100 milijard evrov v obdobju med letoma 2021 in 2027.
Mesta so dom največjih družbenih in gospodarskih neenakosti. Kako lahko mesta in občine zagotovijo, da pot do podnebne nevtralnosti Evrope zaradi izgubljenih delovnih mest, propadajočih industrij ali višjih računov za energijo ne bo najbolj prizadela najbolj ranljivih občanov? Kaj lahko naredimo, da bosta šli podnebna in socialna pravičnost z roko v roki?
Ta vprašanja so temelj novega programa URBACT IV, ki poudarja krepitev zmogljivosti in participacijo v mestih kot centrih pravičnega in zelenega prehoda. Pri tem program izhaja iz svoje 15-letne dediščine pri spodbujanju celostnega in trajnostnega razvoja mest. Oglejmo si na hitro nekaj aktualnih primerov.
Zelena energija
Omrežji Zero Carbon Cities in Urb-En Pact se osredotočata na proizvodnjo energije in energetsko učinkovitost. Med orodji, ki jih uporabljajo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, so ogljični proračuni in lokalni energetski načrti. V vse vključujejo občane.
Vilawatt pomaga omrežju evropskih mest prevzeti dobro prakso energetskega prehoda, ki so ga v Viladecansu v Španiji izvedli v okviru Urban Innovative Actions. To majhno katalonsko mesto predstavlja model za aktivno vključevanje občanov in lokalnih podjetij za izboljšanje energetske učinkovitosti. Ustanovili so denimo lokalni energetski konzorcij v skupni lasti občine, občanov in ponudnika čiste energije. Poleg odmevne komunikacijske kampanje za vključitev občanov je ključni sestavni del dobre prakse podpora pri zmanjševanju ogljika v dobavnih verigah lokalnih podjetij.
Krožno gospodarstvo
Zmanjševanje odpadkov je prednostna naloga, ki jo je treba nasloviti na vseh področjih. V Evropi ima to pomembne posledice zlasti za »najbolj umazane« gospodarske panoge, kot je gradbeništvo, ki trenutno proizvede četrtino vseh odpadkov. Če želimo doseči cilje, ki si jih je EU zastavila za prehod tega sektorja na krožno prakso, moramo popolnoma spremeniti našo miselnost.
URBACT omrežje URGE vključuje devet mest, ki se osredotočajo na spodbujanje krožnosti v gradbenem sektorju. Med tistimi, ki najbolj izstopajo, je praksa v Münchnu, kjer po načelih krožnosti nastaja stanovanjska soseska. Sosesko gradijo na 50 hektarov velikem zemljišču, ki ga je prej zasedala vojašnica Bayernkaserne. Na severu mesta bo tako zrastlo 5500 novih najemniških stanovanj. Z rušenjem starih vojaških zgradb bo nastalo 1,2 milijona ton ruševin. Polovico jih bodo reciklirali na kraju samem in tako število voženj s tovornjaki zmanjšali za kar 90.000. Poleg obsežnega procesa sodelovanja s prebivalci je pomemben del projekta usposabljanje gradbenih delavcev, ki bodo pridobili nove krožne veščine in znanja.
Proizvodnja in poraba hrane
Živilski sektor ustvari 30 odstotkov evropskih izpustov CO2, zato je potreba po spremembah jasna. Vendar pa bo imela prihajajoča preobrazba velike posledice za proizvajalce, potrošnike in delavce. URBACT ima veliko izkušenj na tem področju, med drugim tudi v okviru omrežja FOOD CORRIDORS, ki pri razvoju občinskih in regionalnih strategij trajnostne prehrane uporablja prostorsko načrtovanje.
Drugi primer je BioCanteens II, ki ga vodi navdihujoče mesto Mouans-Sartoux v Franciji. To prenosno omrežje spodbuja mesta, da se lotijo urbanega kmetijstva, tako da posnemajo Mouansov pristop k spodbujanju cenovno dostopne, lokalne in ekološko pridelane hrane – enega od ključev do podnebno nevtralne Evrope. Hkrati pa mesta na ta način razvijajo nova znanja in spretnosti, ustvarjajo delovna mesta in zagotavljajo, da imajo vsi občani koristi od rezultatov.
Za več podrobnosti obiščite URBACT Food Knowledge Hub.
Trajnostni turizem
Turizem je še en sektor, ki se sooča s pomembnimi prilagoditvami, saj bodo morali ljudje za zmanjšanje ogljičnih izpustov potovati manj in bolj trajnostno. To ni najbolj dobrodošlo sporočilo v gospodarski panogi, ki jo je v zadnjih dveh letih že močno prizadel covid. Vendar pa lahko te težke preizkušnje pomagajo industriji, da se prilagodi, da združi željo po potovanju s prevladujočo prednostno nalogo reševanja planeta. URBACT omrežje TOURISM-FRIENDLY CITIES, ki ga vodi Genova v Italiji in vključuje partnerje kot sta Dubrovnik in Benetke, izhaja iz nevzdržnosti uveljavljenih turističnih vzorcev. Partnerji preizkušajo praktične korake, kot sta zmanjšanje plastičnih odpadkov in spodbujanje javnega prevoza.
Zelena mesta
Biosfera in sodelovanje občanov sta osrednji temi v URBACT omrežju RU:RBAN. Tukaj se partnerska mesta učijo z rimskega modela upravljanja urbanih vrtov, ki razvija in vzdržuje zelene površine v mestu z učinkovitim urbanizmom, sodelovanjem občanov in krepitvijo zmogljivosti. Nadobudni pospeševalci urbanega vrtnarjenja v okviru omrežja RU:RBAN delujejo kot novi ambasadorji skupnosti, ki spodbujajo someščane, da prevzamejo dejavnejšo vlogo pri ozelenjevanju mesta.
Spreminjanje miselnosti
URBACT omrežje C-CHANGE promovira model za vključevanje sektorja kulture in umetnosti v lokalna prizadevanja za zmanjšanje vplivov na podnebje. Manchester v Veliki Britaniji je pristop sprva prenesel na mrežo partnerskih mest, vključno z Mantovo. Zdaj to italijansko mesto s podporo programa URBACT deli dobro prakso z drugimi mesti po vsej državi in jim pomaga mobilizirati lastne ustvarjalne in kulturne industrije za podnebno nevtralnost. Pristop vključuje praktične korake za spremembo miselnosti in kulture, na primer usposabljanje o ogljični pismenosti. Ponuja pa tudi novo paradigmo, kako kulturo predstavljati in uživati kulturne dobrine.
Kaj sledi?
Kot program si URBACT vedno bolj prizadeva za podnebno nevtralnost. To se odraža v »zeleni prioriteti«, ki bo v središču novega programa URBACT IV, ki se bo začel izvajati sredi leta 2022.
URBACT festival mest junija 2022 v Parizu bo prvi veliki podnebno nevtralni dogodek programa, ki bo ustvaril izkušnje in orodja za naša omrežja in partnerska mesta. To bo eden od zadnjih dogodkov francoskega predsedovanja EU, katerega prednostne naloge, povezane s podnebjem, vključujejo trgovanje z izpusti, okrepitev krožnega gospodarstva in povečanje proizvodnje čiste energije.
Poleg tega bo URBACT še naprej tesno sodeloval z drugimi programi EU. Tako na primer v sodelovanju z UIA pri pilotnem mehanizmu prenosa aktivno prispeva k prizadevanjem iniciative UIA na temo pravičnega prehoda.
Ustvarjanje podnebno nevtralne Evrope s prehodom, ob katerem ne bo nihče prezrt, bo zahtevalo nove pristope mestnih in občinskih uprav ter še močnejšo zavezanost celostnemu delovanju. Kot program URBACT to še naprej zagovarja in podpira s svojim delom za krepitev zmogljivosti v mestih in vse večjim naborom orodij za podporo aktivnemu sodelovanju deležnikov.
