Mesta po svetu vsako leto junija poživijo barve, energija in solidarnost z lezbijkami, geji, biseksualnimi, transspolnimi, interspolnimi in kvir (LGBTIQ) skupnostmi. Parada ponosa ni le praznovanje tega, kar je bilo na poti k enakopravnosti že doseženo, temveč tudi pomemben opomnik, da morajo tako institucije kot skupnosti še naprej aktivno graditi vključujoče in varne prostore za vse. V letu 2025 so parade ponosa in spremljevalni dogodki znova jasno pokazali, da je nasilje nad LGBTIQ+ osebami še vedno prisotno, prav tako pa tudi nasprotovanje pravicam transspolnih oseb in prizadevanjem za vključujoče izobraževanje. To nas opominja, da je potreben stalen družbeni in politični angažma za varnejšo, bolj odprto in pravično družbo.
Vključujoč urbani razvoj zahteva reševanje strukturnih neenakosti, tudi tistih, ki so povezane z razlikami, povezanimi s spolno identiteto in spolno usmerjenostjo. URBACT mreže, kot je akcijska mreža Gendered Landscape, so raziskovale presečišča med spolom in prostorskim načrtovanjem. Viri, kot je Gender Equal Cities Knowledge Hub, nudijo strokovne vpoglede in praktična priporočila za vključevanje enakosti spolov v lokalne politike. Prizadevanja so skladna s širšimi okviri, kot je EU strategija za enakost LGBTIQ oseb 2020–2025, in globalnimi pobudami, ki mesta podpirajo pri opolnomočenju lokalnih LGBTIQ skupnosti. URBACT k temu dejavno prispeva tako, da mestom nudi podporo in priložnosti za izmenjavo znanj.
Članek osvetljuje delo globalne mreže, ki je razvila 13 praktičnih smernic za izboljšanje vključevanja LGBTIQ+ oseb v lokalne politike in prakse.
Mreža mavričnih mest 
Mreža mavričnih mest (RCN) je bila ustanovljena leta 2012 kot neformalno sodelovanje med mesti Amsterdam (Nizozemska), Barcelona (Španija), Köln (Nemčija) in Torino (Italija). Od takrat se je razširila na druga evropska in neevropska mesta, kot so Ciudad de México (Mehika), São Paulo (Brazilija) in Beşiktaş (Turčija), s čimer se je utrdila kot mednarodna platforma za vključevanje LGBTIQ+ oseb na lokalni ravni.
Z izmenjavo dobrih praks, deljenjem znanja in skupnim načrtovanjem mreža krepi zmožnosti mest za razvoj vključujočih strategij, ki so prilagojene lokalnim okoliščinam. Cilj je pomagati lokalnim oblastem povečati vidnost LGBTIQ oseb in spodbujati okolja, kjer so osnovne vrednote raznolikost, spoštovanje in zaščita.
13 smernic za lokalno delovanja
Mreža mavričnih mest je razvila niz praktičnih smernic, ki opredeljujejo ključne izzive na 13 medsebojno povezanih področjih.
Kako te smernice pomagajo mestom? Delujejo kot prilagodljivo orodje, primerno za različna lokalna okolja, velikosti mest in organizacijske strukture. Po eni strani ponujajo preizkušene in dobre prakse, po drugi strani pa pomagajo pri oblikovanju celovitih lokalnih akcijskih načrtov ali pri uvedbi učinkovitih reform občinskih politik.
Spodaj so predstavljeni primeri dobrih praks, ki naslavljajo nekatera najbolj pereča vprašanja leta 2025, vključno z javnim prostorom, varnostjo, športom in zaposlovanjem.
Lokalne oblasti so odgovorne za zagotavljanje osnovne infrastrukture, tako fizične (kot so promet, energija, voda) kot javnih storitev (javne ustanove, parki, šole, zdravstvene ustanove), ki podpirajo urbano življenje. Kljub temu številne LGBTIQ osebe še vedno doživljajo diskriminacijo pri dostopu do javnega prostora – več kot tretjina vprašanih v EU je poročala o negativnih izkušnjah med prostočasnimi dejavnostmi.
Mesto Heidelberg v Nemčiji ponuja dober primer vključujoče infrastrukture. Leta 2022 so sprejeli koncept za uvedbo javnih stranišč za vse spole in postali eno prvih mest v Nemčiji, ki je to formalno vključilo v prostorski načrt. Gradbeni urad in Koordinacijski urad za LGBTIQ+ zdaj skupaj odločata o vključevanju takih objektov v nove ali prenovljene občinske stavbe.
V Corku na Irskem prav tako spodbujajo vključenost s povečevanjem vidnosti LGBTIQ oseb v javnem prostoru. Poleg simboličnega izobešanja zastav ob ključnih dogodkih je mesto investiralo v trajne elemente, kot sta mavrična steklena ograja pri mestni hiši in dva mavrična prehoda za pešce kot jasna in trajna znaka podpore skupnosti LGBTIQ.
LGBTIQ osebe so zaradi svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete izpostavljene povečanemu tveganju nadlegovanja in nasilja. Po podatkih Agencije EU za temeljne pravice je 58 % vprašanih v zadnji raziskavi navedlo, da so doživeli nadlegovanje ali grožnje, vključno s spolnim nadlegovanjem ali napadi.
V Rotterdamu na Nizozemskem pobuda Natuurlijk Samen, ki jo vodi Zavezništvo za varnost LGBTIQ oseb, združuje policijo (vključno z mrežo policije ‘Rožnato v modrem’), urad za odpravo diskriminacije RADAR in lokalne nevladne organizacije. Prizadeva si za večjo varnost ter spodbuja prijavljanje, prepoznavanje in učinkovito obravnavo nevarnih situacij.
Drug primer prihaja iz Berlina v Nemčiji, kjer mesto zagotavlja specializirano svetovanje za civilno družbo, poleg tega pa imata policija in tožilstvo imenovane kontaktne osebe za LGBTIQ vprašanja, ki žrtvam pomagajo pri postopku prijave nadlegovanja, diskriminacije ali nasilja.
Lokalne oblasti imajo ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja z zagotavljanjem infrastrukture, financiranja in dostopa do rekreacijskih ter športnih objektov. LGBTIQ osebe so pogosto izključene iz teh prostorov zaradi pomanjkanja zastopanosti, strukturne diskriminacije ali sovražnega okolja.
V Hannovru v Nemčiji pobuda All Bodies Swim naslavlja izključevanje transspolnih, interspolnih in nebinarnih oseb iz javnih bazenov zaradi neustreznih objektov, pritiskov glede oblačil ali diskriminacije. Mesto enkrat mesečno omogoča ekskluzivne termine za plavanje, ko lahko LGBTIQ osebe uporabljajo katerokoli garderobo in nosijo kopalke, ki ustrezajo njihovi identiteti – ob podpori posebej usposobljenega osebja.
Občina Kotor v Črni gori ponuja še en primer vključujoče javne infrastrukture, saj vključuje LGBTIQ tematiko v svojo kulturno in turistično agendo. Na dan človekovih pravic je podprla izid publikacije Odkrito skrito: Črna gora, queer in sorodne teme, ki izpostavlja pogosto prezrto zgodovino in kulturo LGBTIQ oseb v Črni gori.
LGBTIQ osebe se pogosto soočajo z diskriminacijo na delovnem mestu in z višjo brezposelnostjo, številni pa svojo identiteto skrivajo iz strahu. Transspolne osebe so še posebej prizadete zaradi vrzeli v življenjepisih in predsodkov glede neskladnosti s spolnimi normami. Občine lahko prevzamejo vodilno vlogo z ustvarjanjem vključujočih delovnih okolij, določanjem standardov raznolikosti v pogodbah in podporo ozaveščevalnim ali mentorskim programom.
Ena od dobrih praks prihaja iz Ljubljane v Sloveniji, kjer so razvili certifikat LGBT-prijazno, ki spodbuja vključujoča delovna mesta in okolja za stranke. Lokalna nevladna organizacija izvede štiriurne delavnice za zaposlene, certificirane organizacije pa prejmejo listino od župana, nalepke in plakate, ki javno izražajo njihovo zavezanost vključevanju LGBTIQ oseb.
Pariz v Franciji vključuje ukrepe za podporo trans zaposlenim kot del mestnega akcijskega načrta LGBTIQ. Od leta 2022 lahko zaposleni uporabljajo izbrano ime in zaimke, tudi če pravno niso spremenjeni. Vodje prejmejo priročnike, ekipe lahko sodelujejo v ozaveščevalnih delavnicah, ob dnevu vidnosti transspolnih oseb 2023 pa je bil lansiran brezplačen spletni tečaj o vključevanju trans oseb.
Odkrijte barve mavrice
Mreža mavričnih mest in druge predstavljene pobude si prizadevajo, da nihče zaradi svoje identitete ali spolne usmerjenosti ne bi bil zapostavljen. Vabimo vas, da preberete smernice in preverite, katere bi bile uporabne tudi za vaše mesto. Lahko tudi stopite v stik z mrežo mavričnih mest preko tega obrazca!
Vas zanima več o delu programa URBACT z mesti na področju LGBTIQ tematik? Raziščite najnovejšo zbirko URBACT dobrih praks, ki se lotevajo urbanih izzivov, kot so mobilnost, enakost spolov in socialna vključenost. Obiščete lahko tudi Središče znanja za enakost spolov (Knowledge Hub on Gender Equality), kjer lahko spremljate najnovejše novice in informacije s tega področja.
Pridobite strokovne vpoglede v člankih ‘Videne in upoštevane: rešitve za enakost spolov v urbani mobilnosti' in 'Vključevanje skupnosti LGBTQI+ v lokalno nočno politiko: pariški model'.
______________
Članek je bil izvirno objavljen na urbact.eu. Prevod in priredba IPoP v okviru Nacionalne URBACT točke.
