V tem članku strnjeno predstavljamo rezultate treh slovenskih partnerjev – Mestne občine Celjev mreži Cities@Heart, Občine Bovec v mreži U.R. Impact in Občine Poljčane v mreži BiodiverCity, ki so se na različne načine lotili prenove središča.
Aktivacija praznih pritličnih prostorov za bolj živahno Celje
Mreža Cities@Heart je združevala evropska mesta, ki so naslavljala skupne izzive mestnih središč − od upadanja števila prebivalcev, praznih poslovnih prostorov v pritličjih, do močne konkurence nakupovalnih središč na mestnem obrobju ter potrebe po prilagajanju podnebnim spremembam. V njej so sodelovali Pariz (Francija), Cesena (Italija), Granada (Španija), Osijek (Hrvaška), Lamia (Grčija), Fleurus (Belgija), Sligo (Irska), Združenje Metropola Krakov (Poljska) in Združenje Quadrilátero Urbano (Portugalska). V okviru sodelovanja je nastal tudi priročnik Cities@Heart playbook: vodnik po politikah za preobrazbo mestnega središča, ki ponuja praktične usmeritve in orodja za oživljanje mestnih središč – od aktivacije pritličij in podpore lokalnemu gospodarstvu do vključevanja skupnosti ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Glavna tema, s katero se je ukvarjala Mestna občina Celje, je bilo oživljanje mestnega jedra s ciljem oblikovanja celostnega političnega okvira, ki bo omogočil dolgoročne spremembe v urbanem prostoru. V celostnem akcijskem načrtu so opredelili tri prednostna področja:
- aktivacijo praznih pritličnih prostorov z novimi gospodarskimi in skupnostnimi vsebinami,
- izboljšanje kakovosti in dostopnosti javnega prostora ter
- uvedbo podatkovno podprtega upravljanja mestnega središča.
Njihove pilotne aktivnosti so vključevale vzpostavitev evidence praznih lokalov (GIS), informacijska in mentorska podpora podjetnikom, merjenje obiska pešcev in javni razpis za nove vsebine, s katerimi so spodbujali zapolnjevanje prostorov in večjo živahnost mestnega jedra.
Buška izba - trajnostni medgeneracijski prostora za sodelovanje, dobro počutje in izobraževanje
Mreža U.R. Impact je bila usmerjena v krepitev družbenega učinka procesov urbane regeneracije in v večjo vključenost lokalnih skupnosti.
V njej so sodelovali partnerji iz osmih evropskih držav: Bielsko-Biała (Poljska), Bovec (Slovenija), Broumov (Češka), Hannut (Belgija), Kamëz (Albanija), Longford (Irska), Mértola (Portugalska) ter Murcia (Španija). V okviru mreže je nastal katalog Risanje spremembe: teorije sprememb za družbeni učinek v mestih, v katerem lahko preberete o konkretnih primerih in orodjih, kako mesta z uporabo teorije spremembe načrtujejo, merijo in krepijo družbeni učinek urbane regeneracije skupaj z lokalnimi skupnostmi.
Med ključnimi izzivi so v Bovcu prepoznali demografske spremembe, stanovanjski izziv za mlade družine, šibko komunikacijo, sodelovanje in vključenost prebivalcev, pomanjkanje prostorov za mlade ter odvisnost od turizma. Celostni akcijski načrt – »Ko ideje postanejo skupnost« predstavlja strateški dokument za razvoj občine na področju socialne vključenosti, zlasti mladih. Načrt je bil oblikovan po participativnem pristopu v sodelovanju z URBACT lokalno skupino, lokalnimi deležniki, mladimi, društvi in strokovnjaki.
Njihov celostni akcijski načrt je vključeval tri pilotne aktivnosti:
- vzpostavitev prostora za coworking,
- opolnomočenje mladih in
- vzpostavitev Buške izbe kot trajnostnega medgeneracijskega prostora za sodelovanje, dobro počutje in izobraževanje.
Ozelenjevanje in krepitev biotske raznovrstnosti v Poljčanah
Mreža BiodiverCITY je združevala mesta, ki so si prizadevala za krepitev biotske raznovrstnosti in sistematično vključevanje naravnih rešitev v urbano načrtovanje. V njej so sodelovali partnerji iz desetih evropskih držav: Dunaújváros (Madžarska), Vratsa (Bolgarija), Veszprém (Madžarska), Poljčane (Slovenija), Laboratório da Paisagem (Portugalska), Cieza (Španija), Siena (Italija), Limerick (Irska), 's-Hertogenbosch (Nizozemska) ter Sarajevo (Bosna in Hercegovina). Cilj mreže je bilo razvijanje lokalnih pristopov in načrtov ozelenjevanja (ang. Urban Greening Plans), ki bodo izboljševala kakovost bivanja in krepila podnebno odpornost mest. V mreži so pripravili tudi Priročnik o urbani biotski raznovrstnosti za mesta, ki želijo preoblikovati svoj odnos do narave, ki obravnava urbano biotsko raznovrstnost in spodbuja odgovornejši odnos do narave v mestih.
V občini Poljčane so kot ključni izziv izpostavili pomanjkanje javnih zelenih površin in odsotnost strateškega pristopa k ozelenjevanju naselja, kljub bogatemu naravnemu zaledju ob reki Dravinji in Boču. V celostnem akcijskem načrtu so se zato osredotočili na povečanje zelenih površin, obnovo travnikov ter podporo opraševalcem, ob tem pa v načrtovanje vključili lokalno skupnost.
Usmeritve so preverili s pilotnimi aktivnostmi, kot so:
- zasaditev cvetnih pasov,
- postavitev hotelov za žuželke in
- izvedba izobraževalnih delavnic.
Izplen: izmenjava izkušenj, nadgradnja pristopov in vključevanje javnosti
V Celju je projekt Cities@Heart pomembno podprl prizadevanja za oživljanje mestnega jedra, saj je mesto skozi izmenjavo izkušenj z drugimi evropskimi partnerji in uporabo skupnih metod nadgradilo svoje pristope k urbanemu razvoju, medtem ko je Bovec v okviru projekta U.R.Impact razvojne odločitve tesneje povezal z glasom prebivalcev ter z aktivnim delom URBACT lokalne skupine krepil sodelovanje in skupnostne pobude, kot je nadaljnji razvoj Buške izbe kot večgeneracijskega središča. Podobno je Poljčane sodelovanje v omrežju omogočilo prenos mednarodnih znanj in neposredno podporo pri pripravi prej neobstoječih strateških dokumentov.
Skupna izkušnja slovenskih partnerjev potrjuje, da dodana vrednost programa URBACT predstavlja predvsem v sodelovanju – v vključevanju lokalnih akterjev, mednarodni izmenjavi znanja ter oblikovanju konkretnih, izvedljivih ukrepov, kar občinam omogoča, da razvojne cilje uresničujejo bolj premišljeno, povezano in dolgoročno učinkovito.
Naslednji razpis programa URBACT za akcijske mreže (zadnji v tem programskem obdobju) bo objavljen sredi marca 2026 – spremljajte naše kanale!
