Pri trenutno aktualnih dveh razpisih gre predvsem za omogočanje izmenjave izkušenj med mesti s povračilom stroškov potovanja med mesti in možnostjo strokovnega pregleda (peer review) dokumentov, ki jih trenutno pripravljajo.

Aktualni razpisi in dodatne informacije so dostopni na naslednji povezavi https://www.urban-initiative.eu/capacity-building#anchor-city-to-city-exchanges.

1. City-to-city exchange, od 3. aprila do 17. novembra 2023, prijave se pregledajo sproti

2. Peer reviews: 

• Razpis za mesta v pregledu: od 3. aprila do 29. maja (8 tednov)
• Razpis za sodelujoče v medsebojnem pregledu v Solunu, konec junija: od 3. aprila do 30. aprila (4 tedni)

V zvezi z navedenimi razpisi je 5. aprila 2023 potekal webinar. Posnetek webinarja je dostopen na povezavi: https://www.urban-initiative.eu/events/applicant-webinar-city-city-exchanges-and-peer-reviews. 

Občine ste vabljene tudi, da se prijavite na njihov novičnik, saj organizirajo veliko zanimivih dogodkov za občine.

NGOs and civic initiatives are proving to be a key link to overcome the growing mistrust between public administrations and citizens. In cities across Europe, different forms of cooperation between cities and civil society have increasingly become important for the quality of life and services in cities, strengthening social cohesion and brining local communities close together.

The cities also have a role to play. Municipalities and city administrations can support these local networks by offering access to spaces, materials, knowledge and funding, as well as providing opportunities to cooperate. If considered, some factors and conditions can contribute to thriving communities and cities of equal opportunities. Some of these success factors are outlined below.

The power of civic ecosystems

Time after time, the NGOs and civil initiatives have proved to be strong allies to overcome various challenges and, as a consequence, to contribute to sustainable urban development. Connections and cooperation between local organisations, civil society and public administrations can create powerful synergies, not only building strong local networks, but also enabling the so-called “civic ecosystems”.

“In Europe there are more and more, not dozen but hundreds of big projects, millions of euros projects that are managed by NGOs and all kinds of cooperatives and social economy actors. These are the people who are actually reshaping our cities. It is really important to recognise the scale in which these organisations operate and are therefore really significant actors in our cities,” says Levente Polyak, co-founder of Eutropian and previous URBACT Lead Expert, at the conference The Power of Civic Ecosystems, which was held in Ljubljana last year.

In a publication of the same name, Levente and other authors explored how to build better cooperation between public administrations and local civic societies, showcasing good practices that cities and NGOs can draw inspiration from. The publication leans on the lessons learnt from the ActiveNGOs Transfer Network, where the URBACT Good Practice-labeled NGO House in Riga (LV) was adapted by other EU cities.

Riga’s NGO House is a successful initiative, where the local administration acknowledged and seized the potential of civic ecosystems. Coordinated by the municipality, it contributes to a more democratic and inclusive society by offering equal opportunities and access to spaces, activities, events, trainings and much more. Since 2013, the NGO House has accomplished different objectives when it comes to the integration of people of different ages, social groups and nationalities. All by supporting existing NGOs and promoting citizens' awareness of local affairs.

As Irina Vasiljeva, from the City of Riga, explained “it's a space where NGOs can come, they can make their activities, they can get educated on different topics, it's a space where NGOs can start participation. For some NGOs, it's a cradle. When they start working, they come to NGO House, they get benefits that NGO House offers, become stronger and then they leave our nest, become independent and become the partners of Riga NGO House”.

Syracuse (IT) was among the partner cities from Active NGOs, which had the opportunity to learn from Riga – and the other project partners – co-designed three new civic spaces in their city. They had to re-consider how to put in practice the original good practice, as the municipality did not have as many public funds and large structures available to support such cooperation, at least not in the same way as Riga does. But that has not stopped the Syracuse city’s staff.

Instead, they have co-designed the spaces together with local associations who now manage them. They even formalised their collaboration by forming a governance model, called “House of Associations and Volunteers”, connecting all three civic spaces. A Memorandum of Understanding was signed by the Mayor and 27 active local organisations to ensure a smooth dynamic. As Levente Polyak also brought up at the conference, “the coexistence and collaboration of organisations make them more suitable to use each other's resources, to share resources, build projects together so in a way be more efficient than acting alone.”

Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta

Primeri iz Krškega, Kočevja, Bleda, Ajdovščine in Maribora

30. maj 2023, 9.30–14.00

Kulturni dom Krško, Trg Matije Gubca 2, 8270 Krško

Pomen zelenih površin in dreves v urbanem okolju pod vplivom podnebnih sprememb hitro raste. Danes prevladuje mnenje, da je narava ključni zaveznik naselij v boju proti podnebnim spremembam, saj uravnava podnebje v naseljih. Obenem zelene površine pomembno prispevajo k javnemu zdravju in dobremu počutju, h kakovosti bivanja in varstvu okolja, k biotski pestrosti in doživljanju narave, k družbeni povezanosti in vključenosti, h kakovosti in prepoznavnosti grajenega okolja, k vrednosti nepremičnin in razvojni privlačnosti krajev. Na naravi osnovane ureditve, ki upoštevajo ekosistemske funkcije zelenih površin, naj bi najbolj učinkovito blažile negativne vplive podnebnih sprememb na urbano okolje in človeka, zato se morajo naselja v prihodnosti usmeriti v strateško varovanje in razvoj zelenih površin ter tudi v krepitev njihovih funkcij s celovitim načrtovanjem in upravljanjem. Na pomenu pridobivajo tako prostorsko načrtovanje in projektiranje kot upravljanje javnih in tudi zasebnih zelenih in ozelenjenih površin. Soočene s temi zahtevnimi nalogami si občine lahko veliko pomagajo z izmenjavo izkušenj in dobrih praks.

Na dogodku bomo izvedeli, zakaj in kako Tanja Štajdohar s kolegi v Kočevju širi strokovne ukrepe upravljanja z javnimi zelenimi površinami in drevesi tudi na površine in drevesa v zasebni lasti. Spoznali bomo gradnike dobre prakse urejanja javnih zelenih površin na Bledu in dr. Jana Bizjaka iz komunalnega podjetja Infrastruktura Bled, ki jih razvija in uvaja. Predstavnik/ca Iniciative mestni zbor v Mariboru nam bo predstavil/a,  kako iniciativa razvija in uresničuje inovativne primere ozelenjevanja. Slišali bomo, kako je k ambicioznemu ozelenjevanju s pomočjo velikodušne donacije pristopila občina Ajdovščina. Razpravo bomo povezali še s sprehodom skozi javni odprti prostor in s pogovorom o urejanju javnih in drugih zelenih površin in dreves v občini Krško.

Študijski obisk je dobra priložnost, da spoznate prakse ozelenjevanja urbanega okolja in urejanja zelenih površin iz prve roke, da pridobite uvid v poglede različnih akterjev in z njimi izmenjate mnenja in izkušnje ter spletete dolgoročna zavezništva za prenos dobrih praks v svoje okolje in prakso.

Vabljeni predstavniki občin, upravljalci zelenih površin, izvajalci gospodarskih služb varstva okolja, nevladnih organizacij, lokalnih pobud in drugih akterjev, ki se zavzemate za ozelenjevanje mest, in bi želeli spoznati slovenske primere dobrih praks ter izmenjati izkušnje o podobnih pristopih.

PRIJAVA

Udeležba na dogodku je brezplačna. Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najpozneje do 26. maja 2023 prijavite.

PROGRAM*

*Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa

Dogodek poteka v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike ter programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije

-

Naslovna fotografija: Maja Simoneti
 

Z namenom okrepitve veščin mestnih strokovnjakov in oblikovalcev politik, da bi bolje razumeli osrednje koncepte in izzive, povezane z digitalnimi prehodi na ključnih področjih politik, so oblikovali serijo spletnih usposabljanj. Cilj je nuditi podporo , da bodo samozavestnejši pri uporabi digitalnih orodij in novih tehnologij kot načina za doseganje ciljev politike.

Usposabljanje ni namenjeno izkušenim uporabnikom. Predvsem je namenjeno posameznikom, ki bi se lahko opredelili kot tehnološki novinci, in/ali posameznikom iz manjših in srednje velikih mest. To so namreč mesta, ki lahko največ pridobijo z razumevanjem in sprejemanjem digitalnega prehoda. Usposabljanje je razvila skupnost TechPlace kot spletno platformo za mestne strokovnjake in oblikovalce politik, ki želijo z uporabo tehnologije doseči pozitivne spremembe. Cilj usposabljanja je ustvariti skupnost in varen prostor za izmenjavo, učenje in postavljanje »neumnih« vprašanj. Dobrodošli so predstavniki iz vseh URBACT mest in širše.
 

Usposabljanje je sestavljeno iz 6 modulov:

•    Spoznavanje tehnologije - predstavitev osmih bistvenih tehnoloških izrazov: internet stvari (IoT), umetna inteligenca (AI) , roboti, droni, virtualna resničnost, razširjena resničnost (Augmented Reality, veriženje blokov (Blockchain) in 3D tiskanje.

•    Digitalno okolje - raziskovanje, kako nam lahko digitalna orodja pomagajo bolje obvladovati sodobne izzive, povezane s podnebjem. 

•    Digitalna družba - raziskovanje, kako tehnologija in digitalizacija oblikujeta družbo in kako družba oblikuje digitalizacijo.

•    Digitalno upravljanje - raziskovanje, kaj digitalna preobrazba pomeni za strukture upravljanja in organizacije ter zakaj je pomembna.

•    Digitalno gospodarstvo - raziskovanje, kaj je digitalno gospodarstvo, kakšno vlogo bi lahko imelo mesto pri razvoju digitalnega gospodarstva in kako ga uresničiti. 

•    Spretno vodenje mesta - razmislek o tem, kako bi lahko mesta uporabila prožne metodologije, da bi se bolje odzivala na nenehno spreminjajoče se potrebe.
 

V okviru vsakega modula je na voljo kratek videoposnetek ali spletni seminar, pisne in video študije primerov, primeri uporabe v mestu ter številna gradiva in kratke naloge, s katerimi lahko preverite svoje razumevanje in napredek. 

Moduli so zasnovani tako, da jih lahko uporabljate skupaj ali posamično, tako da se lahko vključite in prekinete ali pa si jih ogledate od začetka do konca. 

PRIJAVI SE 
 

Evropski forum mest je nazadnje potekal leta 2018 v Portu, tokrat pa je to priložnost za organizacijo dogodka dobilo italijansko mesto Torino. V uvodnem pozdravu je župan Torina obiskovalcem pojasnil, da mesto, v katerem je nekoč cvetela industrija (Fiat, Lavazza, …), danes išče inovativne načine, kako preobraziti stara in zapuščena industrijska območja in jih napolniti z novimi vsebinami. Med dobre primere spada park Dora, ki je bil nekoč eno izmed industrijskih središč mesta, v zadnjih dvajsetih letih pa so območje preobrazili v park in prostor srečevanja, kjer so sledi industrijske dediščine še vidne in nudijo prostoru razgibanost in nove priložnosti. Podobno se je preobrazilo tudi prizorišče dogodka, OGR Torino, nekoč popravljalnica vlakov, danes pa središče inovacij in kulture. Na dogodku so predstavili tudi nov Manifesto za Torino, ki je nastal v sodelovanju z lokalnimi deležniki in civilno družbo v okviru pobude New European Bauhaus.

Udeležence je uvodoma med drugimi nagovoril tudi slovenski minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek. Izpostavil je primer povezovanja slovenskih mestnih občin v okviru pridobivanja sredstev celostnih teritorialnih naložb (CTN) s ciljem boljšega sodelovanja in črpanja sredstev, ki v evropskem prostoru velja za primer dobre prakse. Primer je pozneje še podrobneje predstavila predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor, Aša Rogelj.
 

Ena izmed osrednjih tem letošnjega foruma je bila zeleni prehod, ki jo je v uvodnem nagovoru izpostavil tudi Hans Bruyninckx, direktor Evropske agencije za okolje. Udeležence je povabil k razmisleku, kako se odzvati in prilagoditi na t.i. wicked problems, torej probleme, s katerimi se mesta v zadnjih letih množično srečujejo (podnebne spremembe in ekstremni vremenski pojavi, epidemije, migracije, energetska kriza, ipd.), ki zahtevajo drugačen pristop k iskanju rešitev, potekajo na več ravneh in pogosto nimajo pravilnega ali napačnega odgovora. Opozoril je tudi, da pri tem ne smemo pozabiti na pravični prehod, ki ne sme temeljiti samo na gospodarstvu, ampak tudi na razumevanju družbenega tkiva in cilju zmanjšati razlike v tem okviru. 

V okviru zelenega prehoda so bili predstavljeni pobude in strategije ter dokumenti, ki uokvirjajo to področje, med drugim Evropski podnebni zakon, EU misija za prilagajanje na podnebne spremembe in platforma »Climate-ADAPT«, ki služi zbiranju in širjenju informacij o prilagajanju na podnebne spremembe v EU. Na forumu je  so bili v okviru zelenega prehodi predstavljeni tudi primeri mest, ki so na tem področju vodilna v Evropi. Utrech (NL) pod vizijo »Healthy Urban Living« snuje ambiciozne načrte desetminutnega mesta in razmišlja, kako mesto na eni strani zgostiti, a na drugi strani prebivalcem zagotoviti nove zelene površine. Victoria-Gasteiz (ES) je oblikovalo svoj lokalni Green Deal, v katerem so določili cilje za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Podobno so naredili Helsinki (FI), ki so v strategiji razvoja mesta opredelili tri stebre v zvezi z podnebnimi spremembami (blaženje, prilagajanje in ohranjanje biodiverzitete). Zadali so si tudi ambiciozne ogljične cilje: ogljično nevtralni do leta 2030, ničelna ogljičnost do leta 2040 in ogljično negativni po letu 2040.

Vrhunec dogodka je bila uradna otvoritev Evropske pobude za mesta (European Urban Initiative – EUI). Pobuda povezuje in nadgrajuje nekatere obstoječe programe na področju trajnostnega urbanega razvoja in pobude na tem področju (Urbana agenda za EU in UIA) ter preko skupnih dogodkov, razpisov in nacionalnih točk obveščanja napoveduje tesno sodelovanje s programom URBACT. Po tem, ko je bil do konca januarja 2023 odprt prvi razpis za inovativne ukrepe, napovedujejo naslednji razpis že maja 2023. V okviru pobude bodo na nekaterih razpisih lahko sodelovala tudi mala in srednje velika mesta, ki bodo lahko deležna tudi drugih oblik pomoči. Gre predvsem za učenja med mesti v okviru razpisov »City-to-city exchange« in »Peer review«, ki bodo objavljeni 4. aprila 2023. Znanje in orodja bodo lahko izpopolnjevali na novi spletni platformi Portico.

Udeleženci foruma so bogatejši za navdih, motivacijo in spoznanje, da bodo mesta zagnano nadaljevala s svojim delom. To bo prineslo konkretne spremembe v lokalnih skupnostih in omogočilo uspešno prilagajanje in odzivanje na podnebne spremembe ter ustvarjanje pravičnih pogoje za vse. Pri tem bodo mesta z omogočanjem izmenjave znanj in veščin ter sredstvi za inovacije, eksperimentiranje in izvajanje ukrepov podpirali različni evropski programi in pobude. 

Foto: Nina Plevnik
 

Po zgledu poročila o enakosti spolov v mestih (Gender Equal Cities report) in aktivnosti pod okriljem URBACT centra znanja (URBACT Knowledge Hub), sta se projekt iz programa Erasmus plus “PART-Y (Participation and Youth: Lab for Equal Cities)” in URBACT prenosno omrežje drugega vala Playful Paradigm II usmerila v razmišljanje o pristopu k oblikovanju in rabi javnih prostorov v mestih, ki podpira enakost spolov.

Na eni strani se je projekt PART-Y osredotočil na javne prostore kot eksperimentalne kraje demokracije z uvedbo metodologij ustvarjanja prostora (placemaking), oblikovalskega razmišljanja (design thinking) in mest zavezanih enakosti spolov v zasledovanju cilja »enakosti med generacijami«, ki ga spodbuja Agencija Združenih narodov za ženske (UN Women). Po drugi strani pa se je omrežje Playful Paradigm II na uspešnih izkušnjah prvega kroga sodelovanja osredotočilo na igro kot orodje za nove razmisleke o razmerah v mestih. Igra je tako presegla prostor igrišč, da bi otrokom, deklicam in dečkom ter vsem drugim prebivalcem zagotovila "pravico do igre" in spodbudila spremembe v smeri bolj vključujočega urejanja mest in ustvarjanja prijetnejšega okolja za življenje vseh.

Projekt PART-Y je razvil vrsto rešitev, s katerimi je mlade spodbudil k ukrepanju za enakost spolov v javnih prostorih. Na osnovi testiranja teh rešitev in predhodnih izkušenj s področja ustvarjanja prostora so zasnovali Metodologijo ustvarjanja prostora s spolno občutljivim oblikovalskim razmišljanjem in v njenem okviru pripravili priročnik, zbirko orodij za ustvarjanje prostora, ki upošteva enakost spolov in video z navodili za izvajanje. Gre za praktični vodnik za preoblikovanje javnega prostora v vključujoče in prijetne kraje za življenje. Oblikovanje temelji na novi metodologiji, ki tehnike, povezane na skupnosti temelječe ustvarjanje javnega odprtega prostora v urbanem okolju obogati z elementi metode oblikovalskega razmišljanja »design thinking« - to je pristopa za ustvarjanje analitičnih in ustvarjalnih rešitev za reševanje kompleksnih problemov, ki se večinoma uporablja za razvoj inovativnih produktov. Če tej metodi dodamo še upoštevanje vidika enakosti spolov, dobimo novo učinkovito orodje, ki zagotavlja enakopraven dostop do mesta in z vidika spolov enakopravno rabo.

Projekt Party-Y je vodilo italijansko združenje Kallipolis, izvajal pa ga je konzorcij sedmih partnerjev iz različnih evropskih držav, vključno z lokalnimi organi in združenji, kot so Občina Trst (IT) - tudi upravičenka v programu URBACT II); Mestni svet mesta Cork (IE) - tudi aktivni partner projekta Playful Paradigm I, ki je imel pozneje priložnost deliti svoje izkušnje uspeha z drugimi irskimi mesti; in Umeå Kommun (SE) - URBACT prvak na področju enakosti spolov, ki je leta 2017 prejelo URBACT priznanje dobre prakse (URBACT Good Practice Label), nato pa nadaljevalo z vodenjem omrežja za akcijsko načrtovanje na področju enakosti  spolov (Genderedlandscape Action Planning Network, 2019-2022) in bilo protagonist prvega poročila, ki se nanaša na enakost spolov v mestih (Gender Equal Cities report). Vsa tri mesta so zavezana k ukrepom ustvarjanja vključujočega prostora, uporabnega  za svoje prebivalce.

Foto: Otroci med igro (vir: Mestni svet mesta Cork)

Izkušnje iz Umeå so bile tudi navdih za priročnik PART-Y in celoten razvoj projekta. Že od 80. let prejšnjega stoletja je splošni cilj mesta spodbujanje enakosti spolov z ustvarjanjem pogojev v katerih imajo ženske in moški, dekleta in fantje, enako moč pri sooblikovanju družbe in lastnega življenja. URBACT omrežje Genderedlandscape Network je bilo živa priča zavezanosti občine temu cilju. Bilo je prvo evropsko omrežje osredotočeno na »spolno enakost in mesto«. Umeå je med drugim uporabil koncept pristopa z upoštevanjem spola tudi pri oblikovanju novega mestnega parka, imenovanega »FRIZON - Free zone«.

Park FRIZON je nastal z vključitvijo izključno deklet v proces sooblikovanja prostora. Metoda  »vključevanje (deklet) z izključevanjem (fantov)« je dekletom omogočila, da svobodno delijo svoje želje v zvezi z novim prostorom. Ena od najpomembnejših želja, ki so jih izrazila dekleta, je bila želja o prostoru brez pričakovanj, kjer bi se lahko družila s prijatelji in preprosto bila, ne da bi jim bilo treba nastopati oziroma se pretvarjati. Torej območje brez pričakovanj, od koder tudi ime "prosto območje". Ta posebna izkušnja je bila navdih tudi za omrežje drugega vala Playful Paradigm II, ki jo je vodila občina Videm (IT) in se je osredotočila na upoštevanje spola pri načrtovanju otroških igrišč in javnih urbanih prostorov.

Foto: Park Frizon (vir: Fredrik Larsson)

Preureditev prostorov za igro, kot so šolska dvorišča, igrišča in rekreacijski prostori, s pristopom, ki upošteva spolno enakost, lahko pomembno prispeva k odpravljanju spolnih stereotipov in neenakosti že v zgodnjem otroštvu. Za ozaveščanje o pomenu upoštevanja specifičnih potreb deklic in dečkov pri oblikovanju prostorov zanje je bila ustvarjena video grafika z naslovom »Igrišča, ki upoštevajo razsežnost spolov, in urbani prostori«.  Obe generaciji omrežja Playful Paradigm opozarjata mesta na »igro, ki je bistvena za zdravje in dobro počutje, telesno in duševno rast ter intelektualni in osebni razvoj otrok«.

Deklice in dečki se skozi igro učijo o demokraciji, spoštovanju in solidarnosti. Prostori za igro, ki odražajo te vrednote, so pri izobraževanju zelo pomembni. Dokazano je, da obstaja nesorazmerje pri uporabi igrišč in šolskih dvorišč: nogometna igrišča so pogosto postavljena v osrednji prostor, ki ga uporablja le peščica športnikov – dečkov, medtem ko so dekleta in fantje, ki nogometa ne igrajo in ki hkrati predstavljajo večino otrok, potisnjeni na obrobje. Pri preoblikovanju igrišč je treba zato dati več besede deklicam in prednost raznolikosti in spolno nevtralnim barvam, ker to spodbuja interakcijo med dekleti in fanti ter podpira večnamensko uporabo prostora. Prav tako bi moralo enako spodbujati ustvarjalnost in svobodno preživljanje časa v naravi kot športno udejstvovanje in aktivno igro. Tako lahko otroci sami izbirajo, kako bodo sodelovali in se igrali, brez pritiska in prilagajanja stereotipom.

Najnovejša izkušnja v okviru Playful Paradigm je bila tudi priložnost nadaljevanja zgodbe o pomembnosti »načrtovanja z ozirom na spol in igre« na srečanju z Barcelono (Španija) julija 2022. Barcelona je razvila inovativno mestno strategijo za igro (City Play Strategy), ki vključuje pristope po načelih upoštevanja razsežnosti in enakosti spolov. Mesto je s partnerji omrežja Playful Paradigm delilo pomembno lekcijo glede oblikovanja lokalnih politik in strategij načrtovanja mest. Ta naj vključujejo igro, premislek o spolu in regeneracijo urbanega javnega prostora na način, da se otrokom in najbolj ranljivim posameznikom zagotovi pravica do mesta.

Vrnimo se nazaj k vprašanju: Ali lahko javni prostori v mestih spodbujajo enakost? Odgovorimo lahko pritrdilno - lahko in morajo. Način oblikovanja in upravljanja javnih prostorov pomembno vplivata na širjenje demokracije in vključevanje raznolikosti ter upoštevanje specifičnih potreb obeh spolov. Gibanje #UrbanGirlsMovement, ki ga spodbuja švedska raziskovalno-svetovalna skupina  možganski trust Global Utmaning, deluje pod geslom »načrtuj mesto za dekleta in uporabno bo za vse«.

Foto: Vključujoče igrišče (vir: IStock) 

Uvrstitev potreb deklet med prednostne naloge političnih programov, zlasti na območjih z nizkimi dohodki, lahko pomembno prispeva k izboljšanju življenjskih razmer ne le za dekleta in ženske, temveč tudi za vse druge ranljive skupine in ostale prebivalce. Zagotavljanje prostega dostopa do javnih prostorov ob različnih dnevnih in nočnih urah, tako da so le-ti varni, lepi in udobni, omogoča, da se vsi počutijo varneje in sprejete. Vključevanje pristopa, ki upošteva vidik spola, pri urbanističnem oblikovanju in oblikovanju javnega odprtega prostora, lahko evropska mesta spodbudi k vključevanju in spoštovanju raznolikosti, s tem pa lahko postanejo mesta, kjer se bodo vse skupine počutile zastopane.

-

Spol je v središču dejavnosti URBACT IV. Aktualni razpis za akcijska omrežja je edinstvena priložnost za ponoven razmislek o  tem, kako so lahko raznolikost, vključenost in enakost osrednje teme pri odzivanju na širša urbana vprašanja. Preko orodja za iskanje partnerjev (Partner Search Toll) si lahko ogledate predloge za omrežja v zvezi s spolom.

URBACT akcijska omrežja temeljijo na kakovostnih partnerstvih med mesti EU. V luči odprtega razpisa zaomrežja (SI), preberite nasvete, kako poiskati idealne partnerje iz mest za izmenjavo in učenje.

Akcijska omrežja združujejo več partnerskih mest, ki sodelujejo v obdobju 2 in pol let. V tem obdobju naslavljajo skupni urbani izziv preko razvijanja dolgoročnih strategij in rešitev, ki ustrezajo njihovim lokalnim potrebam, končni rezultat česar je celostni akcijski načrt. Program URBACT določa merila o sestavi in uravnoteženosti partnerstev omrežja.

Vsak predlog za omrežje mora vsebovati:

- Od 8 do 10 partnerjev, med katerimi je ena občina ali lokalni organ kot vodilni partner, druge institucije pa kot projektni partnerji;

- Uravnoteženo partnerstvo z mesti iz bolj razvitih, manj razvitih in regij v tranziciji, skladno s kohezijsko politiko EU;

- Partnerji iz 27 držav članic EU ter Norveške, Švice, Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, in SeverneMakedonije so upravičeni do sredstev URBACT. V omrežjih lahko sodelujejo tudi mesta iz drugih držav na lastne stroške;

- Informacije o upravičenosti so podrobneje opisane v razpisni dokumentaciji. Za pomoč se lahko obrnete na apn@urbact.eu ali vašo nacionalno URBACT točko na urbact@ipop.si.

KAJ POMENI DOBRO PARTNERSTVO?

Pomembno je, da si že v fazi prijave vzamete čas in se potrudite prepoznati potencialne partnerje. V okviru razpisa (razpisna dokumentacija, merilo 3) sta kakovost in ustreznost partnerstva visoko vrednoteni, saj tvorita35 % skupne ocene.

 Ocenjevalci so pozorni na:

Kaj to pomeni v praksi in kako lahko izpolnite merila za uspeh in ustvarite odlično skupino za prihodnje sodelovanje?

RAZISKOVANJE POTENCIALNIH PARTNERJEV

S prehodom iz programa URBACT III (2014-2020) v sedanje programsko obdobje bodo omrežja v popolnempartnerstvu začela delovati že v samem začetku. V preteklosti je manjše število partnerjev začelo sodelovati v prvih šestih mesecih projektnega obdobja (faza 1) in razširilo partnerstvo za naslednje dvoletno obdobje (faza 2). Začetek s polnim partnerstvom v programu URBACT IV pomeni, da je treba že v fazi prijave zagotoviti prave partnerje, kar bo omrežjem omogočilo hitrejše napredovanje.

Po naših izkušnjah je bistven element produktivnega partnerstva skupni interes in potreba v zvezi z določenim izzivom, pa naj bo to mobilnost, digitalni prehod ali kaj drugega. Vsak partner se mora tudi zavezati, da bo sodeloval pri vseh elementih programa URBACT. To pomeni polno sodelovanje na vseh sestankih, odprtost in poštenost ter pripravljenost in navdušenje za opravljanje nalog in podporo drugim. To pomeni tudi spoznavanje URBACT metode, krepitev lokalnih zmogljivosti in vključevanje medsektorskih tem programa URBACT, tj. digitalno, zeleno in enakosti spolov, v oblikovanje politik. Ključnega pomena je razmislek o tem, koliko svojega časa in truda boste lahko vložili v 2 in pol letnem časovnem obdobju.

Vprašanje skladnosti in uravnoteženosti ne pomeni nujno, da so si vsi partnerji podobni ali enako razviti. Nekatera prejšnja partnerstva so bila sestavljena iz podobnih mest, kot so vsa glavna mesta v ACCESSmetropolah v RiConnectu; druga so vključevala vsa mala in srednje velika mesta v IPlace ali ESIMEC; ali celo uravnotežena po strukturi, kot v mreži Tropa Verde prenosno omrežje, ki je štela dve občini/ okrožja, dve veliki mesti in dve aglomeraciji/ metropoli.

Prav tako smo bili priča uspešnim partnerstvom z mesti različnih velikosti, iz različnih regionalnih kontekstov in na različnih stopnjah razvoja. Vzajemno učenje ne poteka izključno enosmerno, od "dobro razvitih" do "manj razvitih" partnerjev. Vedno je mogoče odkriti zanimiva spoznanja z medsebojno izmenjavo in obiski na terenu, ki spodbujajo razmislek in inovativno razmišljanje. Pomembno je, da se jasno pokažejo razlogi za delo v tej sestavi, da imajo partnerji skupni interes za skupni izziv in da so to ugotovili že pred oddajo vloge.

V pomoč pri tem procesu je vprašalnik za vse potencialne partnerje koristen način za zbiranje informacij, ki bodo potrebne za izpolnitev prijavnega obrazca, pa tudi za oceno, kakšne so natančne potrebe učenja in potencialni prispevki ter kaj želi vsak partner poudariti v svojem lokalnem celostnem akcijskem načrtu. Zgoraj navedena merila bi bila dobra podlaga. Poleg tega je enostavno vzpostaviti individualne ali skupinske klice, da se partnerji virtualno pogovorijo in si izmenjajo izkušnje. 

To so vprašanja, ki se jim je v klicih s potencialnimi partnerji priporočljivo posvetiti:

Ali imajo ustrezne vire?

Ali je partnersko mesto zmožno prispevati ustrezna sredstva? Ali lahko najdejo ustrezno raven sofinanciranja? Ali lahko dodelijo ali zaposlijo ustrezno osebje za opravljanje nalog v okviru lokalnega projekta? Ali imajo finančno ekipo, ki lahko pravočasno pripravi poročila in razume revizijski nadzor? Ali so pripravljeni ustanoviti in voditi lokalno skupino ter spodbujati lokalne deležnike k sodelovanju na lokalni in nadnacionalni ravni? Dober pokazatelj je odzivnost potencialnega partnerja že na tej stopnji. Če morate drezati vanje, potem to morda ni dobro znamenje.

Ali so odprti za učenje?

Ali imate občutek, da je partnersko mesto željno novega znanja? Se želijo učiti in iskreno deliti svoje izkušnje? Kakšna je njihova osnovna raven razumevanja, na primer celostnih in na sodelovanju utemeljenih pristopov?

Ali imajo politično podporo?

Zelo pomembno je, da imajo partnersko mesto politično podporo. To je ena od znanih ključnih ovir pri izvajanju celostnih akcijskih načrtov. Če se partner tekom projekta umakne iz projekta, lahko to namreč povzroči nestabilnost in administrativne težave za omrežje. Kako lahko bodoči partnerji dokažejo, da so njihovi politični voditelji v celoti obveščeni in se z njimi strinjajo?

Kaj točno želijo pridobiti s sodelovanjem v URBACT omrežju?

Dobro je ugotoviti, kaj točno si mesta želijo od sodelovanja v URBACT omrežju. Je to denar? Strokovni razvoj? Priložnost za izboljšanje participativnih in celostnih pristopov? Priložnost, da razvijejo načrt, ki bo imel več možnosti za pridobitev EU in nacionalnih sredstev?  Prepričajte se, da partnerji razumejo, kaj URBACT počne in česa ne počne, ter da se prijavljajo na pravi razpis iz pravega razloga.

ISKANJE POTENCIALNIH PARTNERJEV

Kje najti primerne kandidate? Enostaven odgovor ponuja URBACT orodje za iskanje partnerjev.  Čeprav lahko platforma sproži številne virtualne izmenjave in omogoči prvi stik, se zavedamo, da veliko partnerstev poteka v živo. URBACT dogodki, zlasti festivali mest, so odličen način za navezovanje stikov z drugimi mesti in spoznavanje novih kolegov.

Drug način, da se seznanite s predlogi in priložnostmi, je kontaktiranje Nacionalne URBACT točke. To so pravzaprav ambasadorji programa, ki predstavljajo program URBACT in o njem redno obveščajo v nacionalnih jezikih. Za širjenje informacij o razpisu organizirajo nacionalne informativne dneve, tako virtualne kot v živo, ki se jih lahko udeležite. Če ste dogodek slučajno zamudili, se še vedno lahko obrnete na ustrezno Nacionalno URBACT točko.

PARTNERSTVO ZA VEDNO?

URBACT partnerstva trajajo 2 in pol let in pogosto se je ob koncu zelo težko posloviti. Vendar je veliko primerov trajnih prijateljstev in nadaljnjih sodelovanj. Povezovanje s kolegi iz drugih evropskih mest, ki opravljajo podobno delo, se soočajo s podobnimi izzivi in so enako osredotočeni na spodbujanje sprememb, je nekaj izjemno koristnega in spodbudnega.

Več omrežij ali delov omrežij je v preteklosti nadaljevalo sodelovanje v različnih oblikah in obsegu tako v okviru URBACT kot izven, na primer več kot 30 odstotkov mest iz URBACT III se je po koncu delovanja mreže prijavilo na program Obzorje 2020. Prvotno omrežje Electric Vehicles in Urban Europe je izkoristilo rezultate sodelovanja in nato nadaljevalo v več milijonov evrov vrednem demonstracijskem projektu.

Številna mesta so sodelovala prek razvoja URBACT omrežij na področju tehnologije in digitalnega prehoda: od Techtowna do TechRevolution in celo nadaljevanje projekta TechRevolution 2.0. Podobno se je prvotno akcijsko omrežje PROCURE pozneje preoblikovalo v prenosno omrežje Making Spend Matter Both. V obeh primerih je pot nadaljevalo skupaj več mest, vključno z istimi vodilnimi partnerji.

V drugih primerih so specifično tematiko uporabili kot rdečo nit in kot priložnost, da se mesta razvijajo in usmerjajo k novim ciljem. Tak primer je bil omrežje AGRI-URBAN, kjer se je veliko partnerjev usmerilo k priložnostim Obzorja 2020, medtem ko so drugi partnerji razvili URBACT prenosno omrežje BioCanteens in kasneje še omrežje BioCanteens 2. Omeniti velja, da je bil vodilni partner obeh mrež BioCanteens prvotno novopečeni projektni partner v omrežju AGRI-URBAN.

Nekatera mesta, dejavna v URBACT omrežjih na področju ustvarjanja prostora (placemaking), so nadaljevala z izvajanjem projekta Erasmus PART-Y na temo mladinskih storitev in participacije upoštevajoč spolno enakost. Medtem ko je projektni partner iz izvedbenih omrežij CREATIVE SPIRITS nadaljeval svoj projekt s sredstvi Urban Innovative Actions, so partnerji iz prenosnih omrežij Re-growCities ustanovili povsem nov projekt z EuroTowns. Pred kratkim je bila nekaterim mestom iz akcijskega omrežja SibDev odobrena prijava za projekt Interreg Europe.

Upamo, da vam bodo ti nasveti pomagali najti prave partnerje, ki se bodo potegovali za sredstvaprograma URBACT. Do takrat vam je za nasvet na voljo URBACT sekretariat in nacionalna URBACT točka. Ob tem obstaja več virov, ki vam  bodo v pomoč pri pripravi vloge, na primer vsi spletni seminarji in različna gradiva. In ne pozabite na rok prijave za URBACT akcijska omrežja – 31. marec 2013.

Naslovna fotografija: Urban Jeriha

You can explore a diversity of approaches implemented in the cities covering the majority of different climate conditions for beekeeping, various types of bees, as well as different situations related to the perception of bees among the general public in inspiring stories of Bansko (Bulgaria), Bergamo (Italy), Ljubljana (Slovenia), Osijek (Croatia), Sosnowiec (Poland).

Find out more:

Visit webpage: www.urbact.eu/Bees

Contact us: beepathnet@ljubljana.si