На 31.05.2023 г. Комитетът по наблюдение на програма УРБАКТ одобри финансирането на 30 мрежи за съвместно планиране, включващи 252 партньори от 28 европейски държави.

От 1 юни 2023 г. до декември 2025 г. партньорите ще обменят международен и местен опит, ще изграждат способности и съвместно ще работят по планове за действие за решаване на актуалните проблеми пред интегрираното градско и общинско развитие.

Участие в одобрени мрежи за съвместно планиране по УРБАКТ ще вземат общините София, Варна, Враца, Добрич, Разлог, Казанлък и Габрово.

Описание на мрежите и интерактивна карта на участниците може да намерите на: https://urbact.eu/whats-new/news/approved-networks-2023

V torek, 30. maja 2023, je Mestna občina Krško gostila dogodek Spoznaj mojo dobro prakso, ki sta ga s podporo Ministrstva za naravne vire in prostor organizirala IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike in programa URBACT. Zdaj že tradicionalni, peti dogodek Spoznaj mojo dobro prakso je tokrat potekal pod sloganom »Ozelenimo mesta« in opozarjal na rastoči pomen urejanja zelenih površin v urbanem okolje. Okoli 40 udeležencem iz občin in organizacij, ki se ukvarjajo z urejanjem javnih zelenih površin iz vse Slovenije je dogodek ponudil priložnost, da preko izbranih primerov iz štirih občin (Bled, Kočevje, Ajdovščin in Maribor) obogatijo svoje znanje o urejanju javnih zelenih površin, se povežejo s svojimi kolegi iz drugih krajev in pridobijo nove ideje za delo v svojem okolju.

Slogan za izvedbo letošnjega srečanja smo si izposodili v Evropski biodiverzitetni strategiji 2030. Ta med drugim predvideva, da se bodo mesta v prizadevanjih za ohranitev narave ter krepitev biotske pestrosti v soočenju s podnebnimi spremembami morala ambiciozno ozeleniti. Ohranjanje narave predstavlja osrednjo os blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter je tudi ključna sestavina EU zelenega dogovora. Poleg tega pa obstajajo še drugi razlogi zato, da se zdi na ravni države in občin vredno izpostavljati pomen urejanja javnih in drugih zelenih površin v mestih in krepiti strokovne kompetence v njihovem načrtovanju in urejanju:

• zelene in ozelenjene površine povezane v zeleno in zelenomodro infrastrukturo so najboljši način za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje mest na podnebne spremembe;

• slovenske občine bodo v prihodnosti potrebovale več zelenih in ozelenjenih površin, ki bodo morale opravljati več funkcij, biti bolj biotsko pestre, zadrževati več padavin, zagotavljati več zdravja in dobrega počutja in boljše varstvo okolja ter jih zato bolj celovito in povezano ter strokovno načrtovati in upravljati svoje zelene površine ter vključiti v sistem upravljanja tudi zelene površine v zasebni lasti;

• občine, načrtovalci in upravljalci javnih zelenih površin lahko z medsebojno izmenjavo izkušenj in znanja pospešijo razvoj potrebnega novega znanja in veščin;

• številni mednarodni dokumenti narekujejo državam, da morajo podpreti mesta in lokalne skupnosti ter razviti politična, regulatorna in finančna orodja za bolj celovito in povezano načrtovanje in upravljanje zelenih površin;

• ozelenitev mest je tema partnerstva Urbane agende (Greening Cities) v katerem sodeluje tudi Združenje mestnih občin Slovenije;

• ozelenjevanje mest je eno od področij za katera bodo že kmalu na voljo sredstva iz kohezijska politike, konkretno iz sklada za regionalni razvoj.

V okviru aktivnosti projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike in programa URBACT je bil v začetku maja letos že izveden študijski obisk v Gradec, kjer so udeleženci spoznavali, kako sistematično in strokovno v mestu načrtujejo in urejajo zelene površine in to delo povezujejo tudi s preprečevanjem urbanih poplav in ponikanjem in zadrževanjem padavinske vode na zelenih in ozelenjenih površinah. Ogledali smo si primere res dobre prakse načrtovanja in urejanja zelene in modre infrastrukture. Z dogodkom v Krškem smo, po zgledu mednarodne konference, s katero smo leta 2016 odprli razpravo o novih konceptih upravljanja zelenih površin v Celju, želeli spodbuditi in poglobiti izmenjavo aktualnih dobrih praks in izkušenj med akterji v slovenskih občinah.

 Reininghauspark v Gradcu. Foto: Maja Simoneti

Dr. Maja Simoneti z IPoP je uvodoma poudarila, kako se povečujejo pričakovanja družbe do funkcij zelenih površin kar močno spreminja pogoje urejanja zelenih površin in postavlja občine in komunalne izvajalce javnih služb pred velike izzive. Omenila je kako pomembne učinke za prakso in razvoj dejavnosti urejanja javnih zelenih površin prinaša organizirano povezovanje strokovnih služb s področja urejanja javnih zelenih površin na nacionalni in mednarodni ravni. Predstavila je, kako se imperativ ozelenjevanja odraža v odnosu do kulturne dediščine, kako radikalno lahko nove razmere v okolju spreminjajo pogled na zaščitene ambiente kulturne dediščine in kako ambiciozno se nekatera mesta že lotevajo ozelenjevanja ulic z namero po ločevanju padavinske vode od kanalizacije in njenem zadrževanju na terenu.

Predvsem pa je opozorila, da v Sloveniji postaja vedno bolj očiten problem dejstvo, da so občine pri urejanju javnih zelenih površin povsem prepuščene same sebi ter poudarila, da to ni le neracionalno ampak predvsem tudi omejuje procese učinkovitega ambicioznega ozelenjevanja. Izpostavila je povem nenaslovljeno potrebo, da se za uspešno upravljanje funkcij zelenih površin kot sta urbana odvodnja in blaženje temperaturnih in vremenskih ekstremov vključi v procese upravljanja tudi zelene površine v zasebni lasti. Poudarila je, da stanje v Sloveniji vsekakor ni zelo slabo, da pa se v praksi kažejo šibkosti sistema, predvsem zaradi odsotnosti enotnih strokovnih standardov in meril za izvajanje dejavnosti urejanja ter posledično omejene razvitosti, strokovne usposobljenosti in ambicioznosti sektorja. Opozorila je na šibko povezanost med fazami in vidiki urejanja, to je med prostorskim in urbanističnim načrtovanjem in upravljanjem zelenih površin. Dodala je, da je svojstven problem tudi dejstvo, da javnim zelenim in drugim odprtim površinam ni priznan status komunalne infrastrukture in da zaenkrat občine niso deležne ustrezne strukturne podpore s strani države in zato vsaka občina sama išče najboljšo prakso.

»Narava nam v mestih res lahko zagotovi številne koristne funkcije, če jo seveda znamo in zmoremo ustrezno strokovno načrtovati in upravljati.« dr. Maja Simoneti, IPoP

Tanja Štajdohar, krajinska arhitektka zaposlena na Občini Kočevje, skupaj s kolegi z občine in komunalne službe, že vrsto let velja za primer dobre prakse strokovnega načrtovanja in upravljanja zelenih površin. Zase pravi, da k delu pristopa ambiciozno in pogosto radikalno, saj je spoznala, da se ideje v procesu dela obrusijo, da je vedno potrebno sklepati kompromise in tako samo od res smelih zamisli ostane nek viden rezultat. Predstavila je, kako se v Kočevju z izbiro rastlinskih vrst in urbano opremo trudijo ohranjati avtentično podobo kraja. Poudarila,  kako je pri vseh večjih potezah novih ureditev zelo pomembno vključevanje lokalne skupnosti, velikokrat pa se pri njih ureditve načrtujejo prav na pobudo ljudi. Opisala je kako pomembno vlogo imata v njeni praksi komuniciranje o poteku del, posameznih ureditvah, posegih in vzdrževanju in pristnost na terenu in razložila, kako spodbujajo k pravilnem vzdrževanju drevnine tudi na zasebnih zemljiščih.

Posebej je poudarila pomen pravočasnega načrtovanja zasaditev za to, da si zagotovimo primerne in kvalitetne sadike in v miru  sprejemamo boljše odločitve, kar na koncu prihrani tudi sredstva in čas ter zmanjša verjetnost napak. Omenila je, da imajo za potrebe vzdrževanja dreves izdelan tudi natančen kataster dreves in drugih zelenih ureditev, ki ga je postopoma vzpostavila sama in jim omogoča voditi dobro evidenco vzdrževanja in načrtovati naloge. V svoji iskrenosti je omenila, da tudi na njihovi občini še prepogosto prihaja do vrzeli med načrtovalci gradenj in načrtovalci in upravljalci zelenih površin, saj slednji pogosto niso vključeni v načrtovanje investicije oziroma so vključeni prepozno.

Izkušnje iz svoje kratke a izjemno strokovno zanimive prakse vzdrževanja javnih zelenih površin je z nami delil tudi dr. Jan Bizjak iz komunalnega podjetja Infrastruktura Bled. Občina Bled ima tudi po zaslugi dr. Bizjaka in njegove ekipe že več let več kot samo zgledno urejene zelene površine, kar je za območje množičnega turizma še bolj pomembno kot drugod saj je kot pravi sam »hortikulturna urejenost osebna izkaznica kraja«. Udeležencem v Krškem je predstavil kako z ustrezno pripravo zemlje in drugimi ukrepi obvladuje zaraščanje s plevelom in invazivnimi rastlinami ter pokazal, kako lahko dobro načrtovanje in izvedba ozelenitve bistveno olajšata in pocenita kasnejše vzdrževanje. Opozoril je, da invazivne vrste niso nič posebnega ampak preprosto naravna posledica pomanjkanja vzdrževanja. Na Bledu se jih branijo z rednim vzdrževanjem pa tudi tako, da skrbno bdijo nad pripravo in uporabo zemlje za saditev. Sami pripravljajo mešanico zemlje kar zmanjša pojavljanje plevela in pripravi boljše pogoje za rast rastlin. Predstavil je tudi, kako zelo dobrodošlo je za izvajanje dejavnosti in njeno vlogo v občinski politiki in upravi, vključevanje sodelavcev iz občinske uprave v vzdrževanje zelenih površine. Omenil je posebno skrb, ki jo tudi na Bledu namenjajo ravnanju z drevesi, kjer skupaj z arboristom pregledujejo in vzdržujejo drevesne krošnje ter po potrebi izvajajo tudi preglede koreninskega sistema dreves, ki pešajo in so zaradi nerednega presajanja v drevesnici in nepravilne zasaditve lahko pogosto razlog za oslabljeno rast drevesa. Opozoril je, da je dejavnost, ki jo v podjetju poleg del in nalog javne službe dodatno izvajajo za druge naročnike izjemno pomembna za  dejavnost, ker omogoča, da imajo več dela in tako bolj močno strokovno ekipo hkrati pa so prisotni njihovi standardi kakovosti tudi drugod v občini.

»Nestrokovno negovano drevo je dolgoročno najdražje ter obenem nevarno drevo.« dr. Jan Bizjak, Infrastruktura Bled

Mojca Ramšak Planinc in Marica Žen Brecelj z Občine Ajdovščina sta z nami delile izkušnjo občine, ki je prejela veliko enkratno zasebno donacijo za ozelenjevanje in se je tako naenkrat soočila z veliko vprašanji o tem kaj, kje, zakaj in kako sploh na novo posaditi. Za investicijo vrednosti 1 milijona evrov je morala občina pripraviti projektno nalogo, ki je vključevala strokovne podlage z izbiro vrst, območij in priporočili zasaditev, nabor že obstoječih predvidenih načrtov ozelenitve, ki še niso imeli vira za izvedbo investicije ter možna nova območja ozelenitev glede na prihajajoče projekte. V pripravo projektne naloge so vključili tudi javne zavode, krajevne skupnosti in vzdrževalce zelenih površin, izvedbo pa so zaradi lažje obvladljivosti in časa zasaditve razdelili v več faz. Ozelenitve so predvidene v okolici osnovnih šol, vrtcev, igrišč, stanovanjskih sosesk in poslovnih con.

Prve zasaditve so tako opravili v mestu že letos spomladi, v naslednji fazi pa sledijo zasaditve po drugih krajevnih skupnostih. Svoje aktivnosti so podkrepili tudi s komunicirajo pod skupnim imenom Zelena Ajdovščina. Veliko smo slišali o načrtovanju in upoštevanju vseh naselij v občini, na koncu pa nam je nekako zmanjkalo časa za pomembna vprašanja o tem, kako bodo novo ozelenjene površine vzdrževali, za koliko bodo v ta namen povečali proračunske izdatke za izvajanje javne službe, bodo javne službe morda strokovno okrepili in kako so pri načrtovanju upoštevali povezovanje ozelenjevanja z zadrževanjem in odvajanjem padavinske vode.

Svojstvene dobre ideje za nove ureditve pa lahko vzniknejo tudi od spodaj navzgor in o tem je govoril Matic Primc iz Maribora, sicer član Organizacije za participatorno družbo in moderator pri Iniciativi mestni zbor Maribor. Predstavil je tri projekte ozelenitev, ki so jih skupaj z lokalno skupnostjo izvedli v preteklih letih s podporo Podnebnega programa Mreže za prostor. Leta 2020 so zasadili mali urbani gozdiček Miyawaki na enem izmed območij Maribora, ki je prepoznano kot točka pregrevanja. Lokacijo je ponudila občina in na njej so po metodi japonskega biologa Miyawakija na gosto z majhnimi sadikami zasadili območje, ki bo skozi leta postalo nov biotop in ob hkrati namenjeno ohranjanju biotske pestrosti v mesti in ohlajanju okolice ter ozaveščanju o pomenu narave v mestu. Leta 2021 so se lotili projekta revitalizacije nabrežij Pekarskega potoka. Pred tem do golega očiščena nabrežja potoka, ki zato niso več opravljala ekološke funkcije, so z dovoljenjem pristojnih strokovnih služb, ki os sekanje naročila, ponovno zasadili s sadikami dreves in grmovnic v upanju, da se bo na območju ponovno vzpostavila biotska pestrost.

Svoje aktivnosti so pospremili z zanimivimi komunikacijskimi in izobraževalnimi akcijami, za izvedbo pa so se povezali tudi z občino, komunalnim podjetjem in izvajalcem vodnogospodarske službe. Projekta danes služita tudi kot spodbuda za uvajanje drugačnih pristopov k ozelenjevanju, ki pomagajo vzpostavljati nove zelene ureditve in v proces vključujejo skupnost. Ob izvedbi obeh akcij pa so se soočili tudi s problemom nakupa avtohtonih vrst sadik, ki bi bile prilagojene na naše rastne pogoje, zato so se letos odločili izvesti naslednjo pilotno akcijo ozelenjevanja in uredili primer mini urbane drevesnice, v kateri se bodo učili vzgajati svoje sadike dreves, ki jih bodo lahko kasneje uporabili za svoje zasaditve ali jih ponudili podobnim iniciativam.

V popoldanskem delu programa so od blizu spoznali prakso ozelenjevanja v Krškem, ki nam jo je predstavila Petra Ereš Malus z Mestne občine Krško. Na začetku nam je v sliki in besedi kratko predstavila nekatere ureditve, ki so jih izvedli v preteklih letih oziroma jih načrtujejo v bližnji prihodnosti nato pa nas je popeljala po mestu. Da bi ozelenili staro mestno jedro so v zadnjih letih izvedli več manjših novih žepnih ureditev (terase, ozelenitev tradicionalnih krških gasov), ki danes nudijo prostore za oddih, druženje in boljše doživljajske možnosti v javnem prostoru. Predvsem so tudi povečali pestrost zasaditev in ustvarili več možnosti za posedanje ter hkrati skušali dvigovati standarde ravnanja z mestnim drevjem.

Ogled na terenu je ves čas prekinjala živahna razprava med udeleženci, ki so med seboj delili izkušnje, preverjali slišano in razpravljali o skupnih izzivih ter možnih rešitvah zanje. Udeleženci so se strinjali, da sta za urejanje zelenih površin ključna odnos in drža posameznikov. V vseh primerih dobrih praks stojijo za učinkovitostjo načrtovanja in vzdrževanja javnih zelenih površin angažirani in dobro strokovno podkovani posamezniki na občinah in v komunalnih podjetjih ter njihovo dobro sodelovanje. Prisotni so posebej izpostavili problem šibkega zavedanja odgovornih o pomenu načrtovanja ozelenitev ob novih gradbenih investicijah in posledic pomanjkanja pravočasnega sodelovanja odgovornih za varstvo in vzdrževanje zelenih površin in načrtovalcev zelenih površin v procese načrtovanja in izvedbe investicij. Govorili so o primerih zaradi novih kolesarskih stez po nepotrebnem posekanih dreves in preozkih zelenih pasovih ob novih ureditvah cest ter podobnih nerodnostih, ki preprečujejo, da bi rastline lahko rastle in ustvarjale kakovostno, zdravo in lepo bivalno okolje ter skupaj s tlemi zagotavljale tudi učinkovito hlajenje okolja in zadrževanje padavinskih voda.

Razprava se je dotikala tudi napovedanih finančnih spodbud za ozelenjevanja iz kohezijskih sredstev ter dala slutiti, da občine morda niso optimalno pripravljene na večje investicije te vrste, ker strateško načrtovanje varstva in razvoja zelenih površin v luči izzivov prihodnosti ter povezovanje njihovih funkcij (vidikov urejanja) doslej ni bilo prioriteta občin. Udeleženci so strinjali, da bi morda le potrebovali podporo s strani države, kako pristopiti k ozelenjevanju, kam usmeriti nova sredstva, kako zagotoviti optimalne in dolgoročno vzdržne rešitve in maksimirati učinke, kako se potem spopasti s stroški vzdrževanja in kako vključiti prebivalce in zasebne lastnike. Strinjali so se, da bi v aktualnih razmerah bilo vredno poenotiti nekatere pogoje izvajanja javne službe, okrepiti strokovni prispevek države in preusmeriti energijo in sredstva občin v delo, ki ga nujno zahteva lokalno okolje. Za proces ozelenjevanja mest bi bilo zdaj res dobrodošlo, če bi se razvojno okrepilo dejavnost urejanja javnih zelenih površin in poskrbelo, da se strokovno in strukturno hitro prilagodi potrebam časa.

Predstavitve:

• dr. Maja Simoneti, IPoP: Uvodna predstavitev
• Tanja Štajdohar, Občina Kočevje: Načrtovanje in upravljanje zelenih površin v Kočevju
• dr. Jan Bizjak, Infrastrukura Bled: S strokovnim znanjem do zgledno urejenih zelenih javnih površin na Bledu
• Matic Primc, DOPO in IMZ: Primeri ozelenjevanja v Mariboru z vključevanjem skupnosti

Več foto utrinkov si lahko ogledate tukaj.

V torek, 30. maja 2023, je Mestna občina Krško gostila dogodek Spoznaj mojo dobro prakso, ki sta ga s podporo Ministrstva za naravne vire in prostor organizirala IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike in programa URBACT. Zdaj že tradicionalni, peti dogodek Spoznaj mojo dobro prakso je tokrat potekal pod sloganom »Ozelenimo mesta« in opozarjal na rastoči pomen urejanja zelenih površin v urbanem okolje. Okoli 40 udeležencem iz občin in organizacij, ki se ukvarjajo z urejanjem javnih zelenih površin iz vse Slovenije je dogodek ponudil priložnost, da preko izbranih primerov iz štirih občin (Bled, Kočevje, Ajdovščin in Maribor) obogatijo svoje znanje o urejanju javnih zelenih površin, se povežejo s svojimi kolegi iz drugih krajev in pridobijo nove ideje za delo v svojem okolju.

Slogan za izvedbo letošnjega srečanja smo si izposodili v Evropski biodiverzitetni strategiji 2030. Ta med drugim predvideva, da se bodo mesta v prizadevanjih za ohranitev narave ter krepitev biotske pestrosti v soočenju s podnebnimi spremembami morala ambiciozno ozeleniti. Ohranjanje narave predstavlja osrednjo os blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter je tudi ključna sestavina EU zelenega dogovora. Poleg tega pa obstajajo še drugi razlogi zato, da se zdi na ravni države in občin vredno izpostavljati pomen urejanja javnih in drugih zelenih površin v mestih in krepiti strokovne kompetence v njihovem načrtovanju in urejanju:

• zelene in ozelenjene površine povezane v zeleno in zelenomodro infrastrukturo so najboljši način za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje mest na podnebne spremembe;
• slovenske občine bodo v prihodnosti potrebovale več zelenih in ozelenjenih površin, ki bodo morale opravljati več funkcij, biti bolj biotsko pestre, zadrževati več padavin, zagotavljati več zdravja in dobrega počutja in boljše varstvo okolja ter jih zato bolj celovito in povezano ter strokovno načrtovati in upravljati svoje zelene površine ter vključiti v sistem upravljanja tudi zelene površine v zasebni lasti;
• občine, načrtovalci in upravljalci javnih zelenih površin lahko z medsebojno izmenjavo izkušenj in znanja pospešijo razvoj potrebnega novega znanja in veščin;
• številni mednarodni dokumenti narekujejo državam, da morajo podpreti mesta in lokalne skupnosti ter razviti politična, regulatorna in finančna orodja za bolj celovito in povezano načrtovanje in upravljanje zelenih površin;
• ozelenitev mest je tema partnerstva Urbane agende (Greening Cities) v katerem sodeluje tudi Združenje mestnih občin Slovenije;
• ozelenjevanje mest je eno od področij za katera bodo že kmalu na voljo sredstva iz kohezijska politike, konkretno iz sklada za regionalni razvoj.

V okviru aktivnosti projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike in programa URBACT je bil v začetku maja letos že izveden študijski obisk v Gradec, kjer so udeleženci spoznavali, kako sistematično in strokovno v mestu načrtujejo in urejajo zelene površine in to delo povezujejo tudi s preprečevanjem urbanih poplav in ponikanjem in zadrževanjem padavinske vode na zelenih in ozelenjenih površinah. Ogledali smo si primere res dobre prakse načrtovanja in urejanja zelene in modre infrastrukture. Z dogodkom v Krškem smo, po zgledu mednarodne konference, s katero smo leta 2016 odprli razpravo o novih konceptih upravljanja zelenih površin v Celju, želeli spodbuditi in poglobiti izmenjavo aktualnih dobrih praks in izkušenj med akterji v slovenskih občinah.

 Reininghauspark v Gradcu. Foto: Maja Simoneti

Dr. Maja Simoneti z IPoP je uvodoma poudarila, kako se povečujejo pričakovanja družbe do funkcij zelenih površin kar močno spreminja pogoje urejanja zelenih površin in postavlja občine in komunalne izvajalce javnih služb pred velike izzive. Omenila je kako pomembne učinke za prakso in razvoj dejavnosti urejanja javnih zelenih površin prinaša organizirano povezovanje strokovnih služb s področja urejanja javnih zelenih površin na nacionalni in mednarodni ravni. Predstavila je, kako se imperativ ozelenjevanja odraža v odnosu do kulturne dediščine, kako radikalno lahko nove razmere v okolju spreminjajo pogled na zaščitene ambiente kulturne dediščine in kako ambiciozno se nekatera mesta že lotevajo ozelenjevanja ulic z namero po ločevanju padavinske vode od kanalizacije in njenem zadrževanju na terenu.

Predvsem pa je opozorila, da v Sloveniji postaja vedno bolj očiten problem dejstvo, da so občine pri urejanju javnih zelenih površin povsem prepuščene same sebi ter poudarila, da to ni le neracionalno ampak predvsem tudi omejuje procese učinkovitega ambicioznega ozelenjevanja. Izpostavila je povem nenaslovljeno potrebo, da se za uspešno upravljanje funkcij zelenih površin kot sta urbana odvodnja in blaženje temperaturnih in vremenskih ekstremov vključi v procese upravljanja tudi zelene površine v zasebni lasti. Poudarila je, da stanje v Sloveniji vsekakor ni zelo slabo, da pa se v praksi kažejo šibkosti sistema, predvsem zaradi odsotnosti enotnih strokovnih standardov in meril za izvajanje dejavnosti urejanja ter posledično omejene razvitosti, strokovne usposobljenosti in ambicioznosti sektorja. Opozorila je na šibko povezanost med fazami in vidiki urejanja, to je med prostorskim in urbanističnim načrtovanjem in upravljanjem zelenih površin. Dodala je, da je svojstven problem tudi dejstvo, da javnim zelenim in drugim odprtim površinam ni priznan status komunalne infrastrukture in da zaenkrat občine niso deležne ustrezne strukturne podpore s strani države in zato vsaka občina sama išče najboljšo prakso.

»Narava nam v mestih res lahko zagotovi številne koristne funkcije, če jo seveda znamo in zmoremo ustrezno strokovno načrtovati in upravljati.« dr. Maja Simoneti, IPoP

Tanja Štajdohar, krajinska arhitektka zaposlena na Občini Kočevje, skupaj s kolegi z občine in komunalne službe, že vrsto let velja za primer dobre prakse strokovnega načrtovanja in upravljanja zelenih površin. Zase pravi, da k delu pristopa ambiciozno in pogosto radikalno, saj je spoznala, da se ideje v procesu dela obrusijo, da je vedno potrebno sklepati kompromise in tako samo od res smelih zamisli ostane nek viden rezultat. Predstavila je, kako se v Kočevju z izbiro rastlinskih vrst in urbano opremo trudijo ohranjati avtentično podobo kraja. Poudarila,  kako je pri vseh večjih potezah novih ureditev zelo pomembno vključevanje lokalne skupnosti, velikokrat pa se pri njih ureditve načrtujejo prav na pobudo ljudi. Opisala je kako pomembno vlogo imata v njeni praksi komuniciranje o poteku del, posameznih ureditvah, posegih in vzdrževanju in pristnost na terenu in razložila, kako spodbujajo k pravilnem vzdrževanju drevnine tudi na zasebnih zemljiščih.

Posebej je poudarila pomen pravočasnega načrtovanja zasaditev za to, da si zagotovimo primerne in kvalitetne sadike in v miru  sprejemamo boljše odločitve, kar na koncu prihrani tudi sredstva in čas ter zmanjša verjetnost napak. Omenila je, da imajo za potrebe vzdrževanja dreves izdelan tudi natančen kataster dreves in drugih zelenih ureditev, ki ga je postopoma vzpostavila sama in jim omogoča voditi dobro evidenco vzdrževanja in načrtovati naloge. V svoji iskrenosti je omenila, da tudi na njihovi občini še prepogosto prihaja do vrzeli med načrtovalci gradenj in načrtovalci in upravljalci zelenih površin, saj slednji pogosto niso vključeni v načrtovanje investicije oziroma so vključeni prepozno.

Izkušnje iz svoje kratke a izjemno strokovno zanimive prakse vzdrževanja javnih zelenih površin je z nami delil tudi dr. Jan Bizjak iz komunalnega podjetja Infrastruktura Bled. Občina Bled ima tudi po zaslugi dr. Bizjaka in njegove ekipe že več let več kot samo zgledno urejene zelene površine, kar je za območje množičnega turizma še bolj pomembno kot drugod saj je kot pravi sam »hortikulturna urejenost osebna izkaznica kraja«. Udeležencem v Krškem je predstavil kako z ustrezno pripravo zemlje in drugimi ukrepi obvladuje zaraščanje s plevelom in invazivnimi rastlinami ter pokazal, kako lahko dobro načrtovanje in izvedba ozelenitve bistveno olajšata in pocenita kasnejše vzdrževanje. Opozoril je, da invazivne vrste niso nič posebnega ampak preprosto naravna posledica pomanjkanja vzdrževanja. Na Bledu se jih branijo z rednim vzdrževanjem pa tudi tako, da skrbno bdijo nad pripravo in uporabo zemlje za saditev. Sami pripravljajo mešanico zemlje kar zmanjša pojavljanje plevela in pripravi boljše pogoje za rast rastlin. Predstavil je tudi, kako zelo dobrodošlo je za izvajanje dejavnosti in njeno vlogo v občinski politiki in upravi, vključevanje sodelavcev iz občinske uprave v vzdrževanje zelenih površine. Omenil je posebno skrb, ki jo tudi na Bledu namenjajo ravnanju z drevesi, kjer skupaj z arboristom pregledujejo in vzdržujejo drevesne krošnje ter po potrebi izvajajo tudi preglede koreninskega sistema dreves, ki pešajo in so zaradi nerednega presajanja v drevesnici in nepravilne zasaditve lahko pogosto razlog za oslabljeno rast drevesa. Opozoril je, da je dejavnost, ki jo v podjetju poleg del in nalog javne službe dodatno izvajajo za druge naročnike izjemno pomembna za  dejavnost, ker omogoča, da imajo več dela in tako bolj močno strokovno ekipo hkrati pa so prisotni njihovi standardi kakovosti tudi drugod v občini.

»Nestrokovno negovano drevo je dolgoročno najdražje ter obenem nevarno drevo.« dr. Jan Bizjak, Infrastruktura Bled

Mojca Ramšak Planinc in Marica Žen Brecelj z Občine Ajdovščina sta z nami delile izkušnjo občine, ki je prejela veliko enkratno zasebno donacijo za ozelenjevanje in se je tako naenkrat soočila z veliko vprašanji o tem kaj, kje, zakaj in kako sploh na novo posaditi. Za investicijo vrednosti 1 milijona evrov je morala občina pripraviti projektno nalogo, ki je vključevala strokovne podlage z izbiro vrst, območij in priporočili zasaditev, nabor že obstoječih predvidenih načrtov ozelenitve, ki še niso imeli vira za izvedbo investicije ter možna nova območja ozelenitev glede na prihajajoče projekte. V pripravo projektne naloge so vključili tudi javne zavode, krajevne skupnosti in vzdrževalce zelenih površin, izvedbo pa so zaradi lažje obvladljivosti in časa zasaditve razdelili v več faz. Ozelenitve so predvidene v okolici osnovnih šol, vrtcev, igrišč, stanovanjskih sosesk in poslovnih con.

Prve zasaditve so tako opravili v mestu že letos spomladi, v naslednji fazi pa sledijo zasaditve po drugih krajevnih skupnostih. Svoje aktivnosti so podkrepili tudi s komunicirajo pod skupnim imenom Zelena Ajdovščina. Veliko smo slišali o načrtovanju in upoštevanju vseh naselij v občini, na koncu pa nam je nekako zmanjkalo časa za pomembna vprašanja o tem, kako bodo novo ozelenjene površine vzdrževali, za koliko bodo v ta namen povečali proračunske izdatke za izvajanje javne službe, bodo javne službe morda strokovno okrepili in kako so pri načrtovanju upoštevali povezovanje ozelenjevanja z zadrževanjem in odvajanjem padavinske vode.

Svojstvene dobre ideje za nove ureditve pa lahko vzniknejo tudi od spodaj navzgor in o tem je govoril Matic Primc iz Maribora, sicer član Organizacije za participatorno družbo in moderator pri Iniciativi mestni zbor Maribor. Predstavil je tri projekte ozelenitev, ki so jih skupaj z lokalno skupnostjo izvedli v preteklih letih s podporo Podnebnega programa Mreže za prostor. Leta 2020 so zasadili mali urbani gozdiček Miyawaki na enem izmed območij Maribora, ki je prepoznano kot točka pregrevanja. Lokacijo je ponudila občina in na njej so po metodi japonskega biologa Miyawakija na gosto z majhnimi sadikami zasadili območje, ki bo skozi leta postalo nov biotop in ob hkrati namenjeno ohranjanju biotske pestrosti v mesti in ohlajanju okolice ter ozaveščanju o pomenu narave v mestu. Leta 2021 so se lotili projekta revitalizacije nabrežij Pekarskega potoka. Pred tem do golega očiščena nabrežja potoka, ki zato niso več opravljala ekološke funkcije, so z dovoljenjem pristojnih strokovnih služb, ki os sekanje naročila, ponovno zasadili s sadikami dreves in grmovnic v upanju, da se bo na območju ponovno vzpostavila biotska pestrost.

Svoje aktivnosti so pospremili z zanimivimi komunikacijskimi in izobraževalnimi akcijami, za izvedbo pa so se povezali tudi z občino, komunalnim podjetjem in izvajalcem vodnogospodarske službe. Projekta danes služita tudi kot spodbuda za uvajanje drugačnih pristopov k ozelenjevanju, ki pomagajo vzpostavljati nove zelene ureditve in v proces vključujejo skupnost. Ob izvedbi obeh akcij pa so se soočili tudi s problemom nakupa avtohtonih vrst sadik, ki bi bile prilagojene na naše rastne pogoje, zato so se letos odločili izvesti naslednjo pilotno akcijo ozelenjevanja in uredili primer mini urbane drevesnice, v kateri se bodo učili vzgajati svoje sadike dreves, ki jih bodo lahko kasneje uporabili za svoje zasaditve ali jih ponudili podobnim iniciativam.

V popoldanskem delu programa so od blizu spoznali prakso ozelenjevanja v Krškem, ki nam jo je predstavila Petra Ereš Malus z Mestne občine Krško. Na začetku nam je v sliki in besedi kratko predstavila nekatere ureditve, ki so jih izvedli v preteklih letih oziroma jih načrtujejo v bližnji prihodnosti nato pa nas je popeljala po mestu. Da bi ozelenili staro mestno jedro so v zadnjih letih izvedli več manjših novih žepnih ureditev (terase, ozelenitev tradicionalnih krških gasov), ki danes nudijo prostore za oddih, druženje in boljše doživljajske možnosti v javnem prostoru. Predvsem so tudi povečali pestrost zasaditev in ustvarili več možnosti za posedanje ter hkrati skušali dvigovati standarde ravnanja z mestnim drevjem.

Ogled na terenu je ves čas prekinjala živahna razprava med udeleženci, ki so med seboj delili izkušnje, preverjali slišano in razpravljali o skupnih izzivih ter možnih rešitvah zanje. Udeleženci so se strinjali, da sta za urejanje zelenih površin ključna odnos in drža posameznikov. V vseh primerih dobrih praks stojijo za učinkovitostjo načrtovanja in vzdrževanja javnih zelenih površin angažirani in dobro strokovno podkovani posamezniki na občinah in v komunalnih podjetjih ter njihovo dobro sodelovanje. Prisotni so posebej izpostavili problem šibkega zavedanja odgovornih o pomenu načrtovanja ozelenitev ob novih gradbenih investicijah in posledic pomanjkanja pravočasnega sodelovanja odgovornih za varstvo in vzdrževanje zelenih površin in načrtovalcev zelenih površin v procese načrtovanja in izvedbe investicij. Govorili so o primerih zaradi novih kolesarskih stez po nepotrebnem posekanih dreves in preozkih zelenih pasovih ob novih ureditvah cest ter podobnih nerodnostih, ki preprečujejo, da bi rastline lahko rastle in ustvarjale kakovostno, zdravo in lepo bivalno okolje ter skupaj s tlemi zagotavljale tudi učinkovito hlajenje okolja in zadrževanje padavinskih voda.

Razprava se je dotikala tudi napovedanih finančnih spodbud za ozelenjevanja iz kohezijskih sredstev ter dala slutiti, da občine morda niso optimalno pripravljene na večje investicije te vrste, ker strateško načrtovanje varstva in razvoja zelenih površin v luči izzivov prihodnosti ter povezovanje njihovih funkcij (vidikov urejanja) doslej ni bilo prioriteta občin. Udeleženci so strinjali, da bi morda le potrebovali podporo s strani države, kako pristopiti k ozelenjevanju, kam usmeriti nova sredstva, kako zagotoviti optimalne in dolgoročno vzdržne rešitve in maksimirati učinke, kako se potem spopasti s stroški vzdrževanja in kako vključiti prebivalce in zasebne lastnike. Strinjali so se, da bi v aktualnih razmerah bilo vredno poenotiti nekatere pogoje izvajanja javne službe, okrepiti strokovni prispevek države in preusmeriti energijo in sredstva občin v delo, ki ga nujno zahteva lokalno okolje. Za proces ozelenjevanja mest bi bilo zdaj res dobrodošlo, če bi se razvojno okrepilo dejavnost urejanja javnih zelenih površin in poskrbelo, da se strokovno in strukturno hitro prilagodi potrebam časa.

Predstavitve:

• dr. Maja Simoneti, IPoP: Uvodna predstavitev
• Tanja Štajdohar, Občina Kočevje: Načrtovanje in upravljanje zelenih površin v Kočevju
• dr. Jan Bizjak, Infrastrukura Bled: S strokovnim znanjem do zgledno urejenih zelenih javnih površin na Bledu
• Matic Primc, DOPO in IMZ: Primeri ozelenjevanja v Mariboru z vključevanjem skupnosti

Več foto utrinkov si lahko ogledate tukaj.

Les ONG et les initiatives citoyennes  s'avèrent être un lien essentiel pour surmonter la défiance croissante entre les administrations publiques et les citoyens. Dans les villes européennes, les différentes formes de coopération entre les villes et la société civile sont de plus en plus importantes pour améliorer la qualité de vie, les services municipaux, la cohésion sociale et la coopération des communautés locales.

Les villes ont également un rôle à jouer. Elles peuvent soutenir ces réseaux locaux en leur donnant accès à des espaces, du matériel, des connaissances et des ressources financières, et en leur offrant des opportunités de coopération. S'ils sont pris en compte, certains facteurs peuvent contribuer à la prospérité des communautés et à la qualité des villes en matière d'égalité des chances. Certains de ces facteurs de réussite sont décrits ci-dessous.

Le pouvoir des écosystèmes citoyens

À maintes reprises, les ONG et les initiatives citoyennes  se sont révélées être des alliés solides pour relever divers défis et, par conséquent, pour contribuer au développement urbain durable. Les liens et la coopération entre les organisations locales, la société civile et les administrations publiques peuvent créer de puissantes synergies, non seulement en construisant des réseaux locaux solides, mais aussi en favorisant ce que l'on appelle les "écosystèmes citoyennes ".

"En Europe, il y a de plus en plus. Des centaines de grands projets de plusieurs millions d'euros sont gérés par des ONG et toutes sortes de coopératives et d'acteurs de l'économie sociale. Ce sont eux qui remodèlent nos villes. Il est primordial de percevoir l'échelle à laquelle ces organisations opèrent et donc l’importance de ces acteurs dans nos villes", a déclaré Levente Polyak, cofondateur d'Eutropian et ancien Expert référent URBACT, lors de la conférence The Power of Civic Ecosystems, qui s'est tenue à Ljubljana l'année dernière.

Maison des ONG à Riga (LV)

Dans une publication du même nom, Levente et d'autres auteurs ont étudié comment construire une meilleure coopération entre les administrations publiques et les sociétés citoyennes  locales, en présentant des bonnes pratiques dont les villes et les ONG peuvent s'inspirer. La publication s'appuie sur les leçons tirées du réseau de transfert ActiveNGOs, qui a permis à la  Maison des ONG à Riga (LV), labellisée par URBACT pour ses bonnes pratiques, d’être adaptée par d'autres villes de l'UE.

La Maison des ONG de Riga est une initiative réussie, dans le cadre de laquelle l'administration locale a saisi le potentiel des écosystèmes citoyens . Coordonnée par la municipalité, elle contribue à une société plus démocratique et plus inclusive en offrant une égalité des chances et un accès à des espaces, des activités, des événements, des formations et bien plus encore. Depuis 2013, la Maison des ONG a atteint différents objectifs en matière d'intégration de personnes d'âges, de groupes sociaux et de nationalités diverses. Tout cela en soutenant les ONG existantes et en favorisant la sensibilisation des citoyens aux affaires locales.

Syracuse (IT) était l'une des villes partenaires d'Active NGOs, qui a eu l'occasion d'apprendre de Riga - et des autres partenaires du projet - et a co-conçu trois nouveaux espaces citoyens  dans sa ville. Cependant, la bonne pratique initiale a dû être ajustée afin de correspondre au contexte local. En effet, Syracuse ne disposait pas d'autant de fonds publics et de grandes structures pour soutenir une telle coopération.

Ils ont dès lors co-conçu les espaces avec les associations locales qui les gèrent aujourd'hui. Ils ont formalisé leur collaboration en créant un modèle de gouvernance, appelé "Maison des associations et des volontaires", qui relie les trois espaces citoyens . Un protocole d'accord a été signé par le maire et 27 organisations locales actives afin de garantir une dynamique harmonieuse. Comme l'a également souligné Levente Polyak lors de la conférence, "la coexistence et la collaboration des organisations les rendent plus aptes à utiliser leurs ressources respectives, à les partager, à construire des projets ensemble et donc, d'une certaine manière, à être plus efficaces que si elles agissaient seules".

Les petites villes, en particulier celles qui sont confrontées à une diminution de leur population, peuvent également tirer profit de la mise en place de réseaux locaux solides. Ces dernières années, Idrija (SI) a été une ville en perte de vitesse, qui a souffert de problèmes sociaux et économiques. Pour mieux intégrer les communautés locales, elle s’est orientée pour sa part vers la création d’un salon municipal. Cette pratique inclusive et innovante a été conçue par des personnes de terrain - le Groupe local URBACT, un groupe multipartite de personnes de la ville qui suivent les réseaux URBACT. En participant à deux réseaux, le réseau de planification d'action CityCentreDoctor et le réseau de transfert Re-GrowCity, la municipalité d'Idrija a pu consolider une riche expérience.

Utilisation temporaire comme outil de créativité

Il est important que les villes prennent la mesure du potentiel des ONG et des communautés locales dans la revitalisation des espaces vides. Les initiatives ascendantes peuvent proposer une utilisation temporaire à ces lieux délaissés, ainsi, ils entretiennent les locaux et réduisent certains coûts pour les propriétaires, comme l'entretien.

Une autre ville italienne a bénéficié de la participation à un réseau URBACT pour explorer des solutions innovantes face aux friches urbaines. En outre, en prenant part au réseau de planification d'action de la deuxième chance, la ville de Naples (IT) a adopté une approche participative pour rénover un grand bâtiment abandonné dans la ville. Aujourd'hui, le bâtiment sert de lieu où les citoyens et les initiatives citoyennes  sont encouragés à se rencontrer, à échanger et, surtout, à exprimer leur intérêt pour la mise en œuvre de projets pilotes dans le cadre d'une utilisation temporaire. Aucune utilisation permanente n'est prévue pour ce bâtiment, ce qui rend les espaces vivants et en constante évolution.  Naples a été récompensée par une bonne pratique URBACT grâce à cette initiative et a ensuite poursuivi son parcours URBACT en dirigeant le réseau de transfert civique eState.

Bien qu'elle ait une longue tradition de gouvernance participative, la ville de Gand (BE) a également beaucoup appris de Naples et d'autres partenaires en participant au réseau de transfert Civic eState. Grâce aux connaissances acquises en cours de route, la municipalité a co-conçu une approche ascendante sur la manière de soutenir les initiatives citoyennes, y compris en fournissant un soutien juridique et administratif. Leur action pilote comprenait l'utilisation temporaire d'une église abandonnée appartenant à la ville. Les citoyens y ont eu accès pour construire leur propre projet avec le soutien des autorités publiques.

Comment les villes peuvent-elles soutenir les écosystèmes citoyens  ?

• offrir un accès aux équipements que les ONG et les initiatives citoyennes  peuvent utiliser dans le cadre de leurs activités ; 
• financer les opportunités de développer des activités et de la coopération avec la ville (des mécanismes de financement stables s'étendant sur plusieurs années peuvent assurer la stabilité des ONG et les aider à se développer et à se professionnaliser). Il peut s'agir de mécanismes de financement novateurs favorisant la coopération plutôt que la concurrence et permettant l'égalité des chances pour tous ;  créer un moyen de promouvoir le travail des ONG locales et leurs activités (sur les sites web, les médias sociaux, les journaux mensuels, les panneaux communautaires, etc.) ; 
• organiser des ateliers et des conférences, des consultations juridiques et comptables pour aider les ONG à se développer et à se professionnaliser ; 
• créer des événements où les ONG peuvent se rencontrer, échanger des idées et établir de nouvelles collaborations ; 
• transférer certaines fonctions publiques aux ONG locales, en reconnaissant leur travail et en leur témoignant de la confiance, tout en allégeant le fardeau de l'administration publique et en permettant des approches nouvelles et innovantes ; 
• formaliser la coopération entre l'administration municipale et les ONG en signant une lettre d'intention de coopération.

Traduction d'un article soumis par Nina Plevnik le 04/05/2023

Märtis kogunesid linnapraktikud ja otsustajad üle Euroopa Torinosse (IT). Pärast kolme sündmusterohket aastat toimus taas LINNADE FOORUM (CITIES FORUM) ja seda juba viiendat korda. See Euroopa Komisjoni (European Commission) korraldatav sündmus tähistas uue Euroopa Linnaalgatuste Programmi (European Urban Initiative) ametlikku käivitamist uue programmiperioodi jooksul ja kõigi osalejate ootused olid seega suured. Millest aga kõik ei pruugi teadlikud olla, on see, et Torino linn on ise saanud palju kasu ELi territoriaalse koostöö URBACT programmi tegevuskavade võrgustikest (URBACT Action Planning Network). Seetõttu meenutamegi Torino edukat URBACTI lugu.

Kuid kõigepealt, mis on integreeritud tegevuskava?

Koos kohalike elanike, huvi- ja sidusrühmadega koostatud URBACTi integreeritud tegevuskava on oma olemuselt kohalik pikaajaline strateegia, mis puudutab paljusid partnereid. See on tõhus viis katsetada lahendusi, muuta ideed konkreetseteks tegevusteks ja mis kõige tähtsam – anda väga mitmesugustele inimestele hääl ning panna erinevad omavalitsuse osakonnad omavahel koostööd tegema.

URBACT III võrgustike voorudes töötati 2014–2021 aastate jooksul kokku välja ligikaudu 400 integreeritud tegevuskava. 2022. aastal telliti URBACT programmi poolt uuring, et saada kasulikku teavet koostatud plaanide sisu ja kasutatud meetodite kohta, selle kohta, mis on olnud peamised suundumused, lõksud ja head näited nende tegevuskavade rakendamisel. Samuti sooviti saada ülevaade URBACTi tegevuskavade jätkusuutlikkusest. Uuring hõlmas ka seda, kuidas tegevuskavasid kasutatakse, ressursse eraldatakse ning kuidas need seostuvad laiemate kohalike ja piirkondlike strateegiatega. Kokkuvõttes sellest, mis kasu URBACTi tegvuskavadest kohalikule arengule on olnud.

Selle uuringu tulemused täiendavad tulevaste tegevuskavade võrgustike raamistikku (2023–2025) metoodiliselt ning tõstavad seejuures esile mõned eriti väljapaistvatele linnad ja vallad, kes URBACTi programmi on osanud hästi ära kasutada. Üheks selliseks näiteks on Torinolinn ja selle URBACTi raames koostatud integreeritud tegevuskava BoostInno (2015–2018), mille eesmärgiks oli edendada sotsiaalset innovatsiooni.

Kui integreeritud tegevuskavad käivitavad tõelised muutused

Neli aastat pärast URBACT integreeritud tegevuskava (Integrated Action Plan - IAP) esitamist ja kinnitamist (BoostInno võrgustik lõppes 2018. aastal) oli Torino linnal võimalus ellu viia suur hulk 37 planeeritud meetmest. Torino plaan keskendus sellele, kuidas rakendada linna sotsiaalse innovatsiooni potentsiaali säästva linnaarengu heaks, kasutades viit peamist sisenemispunkti:

• sotsiaalse innovatsiooni vahendeid;
• kollektiivseid tegevusi;
• kaasamise ja suutlikkuse suurendamise meetmeid;
• kodanikutehnoloogiaid (civic technologies);
• rahastamist ja mõju hindamist.

Linna hinnangul on ta seni ellu viinud umbes 80% esialgu URBACTi tegevusplaanis plaanitud meetmetest ning seda nii tänu riikliku kui Euroopa rahastuse edukale kaasamisele.

Näiteks sai Torino Euroopa Sotsiaalfondist (ESF) 1,5 miljonit eurot, et viia Torinos ellu n-ö sotsiaalse tehase eksperiment (Torino Social Factory), mille eesmärgiks oli arendada kohalike sotsiaalsete ettevõtete suutlikkust. Veel 50 000 eurot ESFist kaasati Kodaniku Ühisrahastuse Akadeemia (Civic Crowdfunding Academy) elluviimiseks, mille eesmärgiks oli toetada uuenduslikke teenuseid ja suure sotsiaalse mõjuga projekte.

Mõjude mõistmine pikema protsessi osana

Nagu iga URBACT-i võrgustiku puhul, ei tööta linnad välja ega rakenda oma integreeritud tegevuskavasid vaakumis. Nende plaanid peavad alati tuginema olemasolevatele strateegiatele, tegevustele ja olemasolevale või tulevasele rahastamisele. Mõned kavandatud tegevused võivad olla täiesti uued, mõned muud tegevused aga olemasolevate tegevuste või lähenemisviiside edasiarendused. Mõned URBACTi integreeritud tegevuskavad võivad seotud olla juba olemasolevate lähenemiste kohandamisega. Näiteks mitmed Torino BoostInno kogemuse käigus tõstatatud punktid olid kavandatud ka olemasoleva PON Metro Torino programmi 2014-2020 raames, mida samuti kaasrahastatakse Euroopa struktuurifondidest.

Torino oli edukas ka Euroopa innovatsioonimeetme Urban Innovative Action (UIA) taotlusega Co-City nimelises projektis, mis sai 4,1 miljonit eurot Euroopa Regionaalarengu Fondilt (ERF), et töötada kodanike aktiivse osalemise uute vormide kallal linna ühisvara haldamisel ning võidelda vaesuse ja sotsiaal-ruumilise polariseerumisega. See projekt oli URBACTI  integreeritud tegevuskavas (IAP) esitatud integreeritud lähenemisviisi ühe tegevusena, kuigi projekt ise käivitati juba 2017. aasta märtsis, paralleelselt URBACTi integreeritud tegevuskava väljatöötamisega.

Rakendamise edukus ei piirdu URBACT integreeritud tegevuskavas määratletud tegevustega

Tegevuste elluviimine on keeruline protsess, mida ei saa taandada lineaarseks harjutuseks, mille käigus kontrollitakse, kas täpsed plaanid on n-ö täht-tähelt ellu viidud. Uuring kõigi URBACTi tegevuskavade kohta kinnitas, et integreeritud tegevuskavasid ei tohiks üldjuhul mõista ega hinnata kui investeerimisvalmis plaane või projektijuhtimisvahendeid. Tegemist on „elavate“ dokumentidega, mis võivad anda panuse uute tegevuste väljatöötamisse.

Torino oli edukas veel teiseski Euroopa innovatsioonimeetme Urban Innovative Action projektis  – seekord nimega To-Nite, mis on seotud kogukonnapõhise turvalisusega linnas. See projekt seostub BoostInno integreeritud tegevuskava üldise visiooniga. Mõned To-Nite partnerid olid ise ka aktiivsed URBACT-i kohaliku grupi liikmed, niiöelda integreeritud tegevuskava kaasautorid.

Kui mõista URBACTi raames valminud tegevuskava „elava“ ja edasi areneva dokumendina, siis võibki aru saada, et URBACTi tegevuskava koostamise protsess ise oma kaasava ülesehitusega toob esile uued ettevõtmise ning seega on URBACTi tegevusplaneerimise võrgustik üldmõju laiem. URBACTis osalevad linnad ja vallad juba teavad või saavad URBACTi raames paremini teada, mis nende jaoks kõige olulisemad võtmearendussuunad on ning liiguvad oma arendusteel edasi süstemaatiliselt.

Tegevuse planeerimise võrgustikud - avatud uks lugematutele võimalustele

Torino kogemus annab tunnistust sellest, mida saab teha, kui on saavutatud soodne keskkond ja poliitiline toetus. URBACTi integreeritud tegevuskava väljatöötamine ja valideerimine on olnud Torinos paljude tänaste tegevuste ja protsesside katalüsaatoriks. Lisaks muudele URBACT-i saavutustele, on Torino oma kogemust jaganud teiste linnadega, viimane selline süstemaatiline kogemuse ülekandmine toimus URBACT-i pilootprojekt CO4CITIES Transfer Mehhanism raames, kus Torino jagas oma Euroopa innovatsioonimeetme Urban Innovative Action raames saadud kogemust veel kolme linnaga.

On selge, et muutumise teekond selles linnas on alles käimas. Praegu ootame põnevusega, mida toob URBACT IV tegevuse planeerimise võrgustike (Action Planning Networks) uus konkurss Torinole teistele konkursil osalenud linnadele

Jälgige #CitiesForum tegevusi!

Esitas URBACT 15/03/2023

Logica din spatele conceptului BEE PATH este foarte simplă - albinele trăiesc într-un mediu sănătos. Dacă orașele europene reușesc să păstreze și să îmbunătățească mediul natural din zonele urbane, care permite albinelor și altor polenizatori sălbatici să se dezvolte, atunci acestea se află pe calea cea bună pentru protecția mediului, conservarea biodiversității, asigurarea unor condiții de viață de înaltă calitate și păstrarea potențialului de a-și procura hrana.

Sună simplu și logic, nu-i așa?! Cu toate acestea, cât de greu este de realizat acest lucru într-un oraș european modern, cu toate nevoile și provocările sale?

"Nu este ușor, dar nici imposibil!", spune Maruška Markovčič - dezvoltatorul de bune practici BEE PATH în orașul Ljubljana și coordonatorul de proiectului BeePathNet - și continuă: "Cel mai important lucru pentru orice oraș este să decidă mai întâi că dorește cu adevărat să își dezvolte și să își pună în aplicare politicile urbane durabile. Apoi, poate începe procesul de a face orașele noastre mai durabile."  

În Ljubljana - capitala Sloveniei, unde 290.000 de cetățeni coexistă cu peste 180 de milioane de albine și un număr nedeterminat de polenizatoare sălbatice - acest proces a început în 2005, odată cu elaborarea unei noi strategii de dezvoltare durabilă a orașului, "Viziunea 2050", și a unui nou plan de amenajare teritorială. În aproximativ 10 ani, Ljubljana a câștigat titlul de "Capitala verde a Europei 2016".

S-ar putea crede că un astfel de titlu ar reprezenta cea mai mare realizare. Cu toate acestea, s-a dovedit a fi doar o trambulină, deoarece succesul a oferit un mediu de susținere și încurajare pentru idei și proiecte mai îndrăznețe de dezvoltare urbană ecologică. În anii următori, orașul Ljubljana a încurajat și a sprijinit noi concepte urbane, inclusiv grădinăritul urban, silvicultura urbană și apicultura urbană.

Un exemplu excelent de astfel de eforturi este proiectu BEE PATH, care a devenit sinonim cu toate activitățile legate de albine și de polenizatorii sălbatici din Ljubljana. De-a lungul a doi ani și jumătate de existență, acesta a evoluat și a devenit:

1. O REȚEA de parteneri interesați de apicultura urbană - oferind o platformă de discuții privind provocările, căutarea de soluții și dezvoltarea de noi produse pe bază de voluntariat.
2. UN TRASEU TURISTIC ȘI EDUCAȚIONAL conceput pentru a conecta apicultorii urbani și alte puncte de interes legate de albine, prezentând astfel vizitatorilor importanța albinelor și a apiculturii urbane.
3. UN PROGRAM EDUCAȚIONAL dedicat sensibilizării publicului țintă.
4. UN "THINK-TANK" ȘI UN "INCUBATOR" pentru dezvoltarea de noi idei antreprenoriale.

Succesul său a fost recunoscut la nivel european, fiind declarat o bună practică URBACT. Maruška explică: "Acest lucru a permis orașului Ljubljana să se adreseze altor orașe europene și să dezvolte proiectul BeePathNet cu un obiectiv clar - să reproducă succesul din Ljubljana și să transfere buna practică BEE PATH către alte orașe."

\

Parteneriatul BeePathNet a reunit șase orașe din UE - Ljubljana (Slovenia) ca partener lider, Cesena (Italia), Bydgoszcz (Polonia), Amarante (Portugalia), XII. District of Budapest (Ungaria) și Nea Propontida (Grecia) ca parteneri din primul val în cadrul rețelelor de transfer URBACT. Un astfel de parteneriat a permis proiectului BeePathNet să acopere majoritatea condițiilor climatice pentru apicultură în UE (de exemplu, condițiile climatice atlantice, continentale, mediteraneene și alpine), precum și să ia în considerare diferențele culturale și sociale dintre orașele UE în timpul procesului de transfer.

"Prin aceasta, am demonstrat nu numai că conceptul BEE PATH poate fi adaptat și transferat în alte orașe europene, ci și că bunele practici în sine pot fi dezvoltate în continuare - pe baza cunoștințelor și a experienței dobândite în orașele de transfer."  spune Maruška și continuă: "Proiectul BeePathNet ne-a permis, de asemenea, să înțelegem importanța flexibilității în procesul de transfer. Sau, cu alte cuvinte - cum să adaptăm modalitatea și conținutul parcursului apicol la nevoile reale ale orașelor de transfer, cum să conectăm povestea parcursului apicol cu bunele practici proprii deja existente în orașele de transfer și cum să ne asigurăm că toate cele șase parcursuri apicole rămân conectate la nivel transnațional."

Descrierea bunelor practici, metodologia de transfer, cunoștințele și bunele practici proprii ale orașelor de transfer, precum și toate lecțiile învățate în timpul procesului de transfer au fost adunate în documentul intitulat Pașii către un oraș prietenos cu albinele - un ghid cuprinzător care poate fi utilizat cu ușurință de orice oraș interesat să urmeze exemplul parteneriatului BeePathNet.   

"A fost o experiență de învățare atât de intensă pentru noi toți... Și îți dai seama de acest lucru doar dacă îți iei timp și parcurgi toate aceste rezultate fantastice pe care le-am produs împreună. Sunt atât de mândră de toți partenerii de proiect - nu pentru că au creat căi pentru albine în orașele de transfer, ci pentru că le-au făcut unice!" Maruška își încheie gândurile cu privire la parteneriatul din primul val: "Datorită lor și eforturilor lor, procesul de transfer poate fi considerat un succes. Și știți, succesul deschide noi uși..."

Încurajat de transferul de succes al bunelor practici către orașele din primul val de transfer, Programul URBACT a oferit orașului Ljubljana, în calitate de partener lider, oportunitatea de a extinde rețeaua și de a reproduce procesul de transfer cu alte patru orașe europene. Osijek (Croația), Bergamo (Italia), Bansko (Bulgaria) și Sosnowiec (Polonia) au acceptat provocarea și au devenit partenerii celui de-al doilea val al proiectului BeePathNet - Reloaded.

Orașul Ljubljana a înțeles cel de-al doilea val ca fiind o oportunitate unică. Pe de o parte, a fost o ocazie perfectă pentru a extinde rețeaua de orașe prietenoase cu albinele, dar, pe de altă parte, a constituit prilejul de a face un pas înainte și de a aborda aspecte pe care parteneriatul nu le-a putut aborda în primul val.

Maruška explică: "Dintr-o dată, nu mai eram una dintre cele 23 de rețele de transfer sub umbrela URBACT, ci una dintre cele doar 7 rețele de transfer cărora li s-a permis să continue în cel de-al doilea val. Începi să te gândești - wow, altcineva crede că facem ceva bun! Iar acest lucru aduce o anumită presiune... Nu pentru că eram neîncrezători în potențialul de transfer al bunelor practici BEE PATH către orașele de transfer din al doilea val, ci pentru că acest lucru ne-a obligat să ne regândim obiectivele pe termen lung și strategia de realizare a acestora."

Proiectul BeePathNet a arătat cum poate fi pusă în practică o politică de dezvoltare urbană durabilă, nu într-unul, ci în șase orașe europene. Cu proiectul BeePathNet - Reloaded vom face același lucru în alte patru orașe. Iar acesta este deja un rezultat considerabil care ar trebui promovat și împărtășit cu un public mai larg. 

Acesta este motivul pentru care Maruška exprimă foarte clar ambiția proiectului BeePathNet - Reloaded: "Dorim să extindem rețeaua cu proiectul BeePathNet - Reloaded și să răspândim mesajele noastre cheie. Nu doar către orașele noastre din al doilea val de transfer, ci în primul rând către factorii de decizie la nivel local, regional, național și european."

Deoarece conceptul BEE PATH s-a bazat pe abordarea de jos în sus și a mobilizat cu succes cetățenii în implementarea sa, am reușit să facem acest lucru cu resurse limitate, dar bine gestionate. Acest lucru este mai important decât s-ar crede, deoarece proiectele care nu implică investiții și cele cu bugete mai mici sunt adesea considerate mai puțin importante de către factorii de decizie. Maruška explică: "La fel cum crowd-sourcing-ul a dovedit că cetățenii pot avea un impact semnificativ asupra inovării și dezvoltării, trebuie să sensibilizăm factorii de decizie că inițiativele conduse de cetățeni pot fi vârful de lance al implementării cu succes a politicilor urbane durabile - în mod eficient, eficace și cu un impact ridicat asupra comunității. Avem pur și simplu nevoie de sprijinul lor politic și operațional."   

Apoi, Maruška atrage atenția asupra unei alte probleme - abordarea negativă folosită de factorii de decizie atunci când se discută despre punerea în aplicare a oricărei politici noi. "A sublinia în mod constant toate provocările legate de punerea în aplicare a politicilor urbane durabile, când se poate pur și simplu schimba retorica și căuta parteneri care sunt interesați să exploateze oportunitățile care decurg din noile politici, nu prea are sens pentru mine."  Ea continuă: "Deoarece ne-am bazat pe cetățenii noștri pentru a pune în practică politica și le-am permis cetățenilor să exploateze sinergiile pentru propria creștere și dezvoltarea de noi oportunități de afaceri mici, am creat o situație în care toate părțile au de câștigat. Prin punerea în aplicare a politicii, am îmbunătățit condițiile de trai din orașul nostru, am permis dezvoltarea durabilă, am crescut gradul de conștientizare, am creat o implicare a cetățenilor și, ulterior, am asigurat longevitatea politicii."

Dovada acestui lucru poate fi găsită în orașele din primul val de transfer, deoarece toate au dezvoltat planuri de dezvoltare a apiculturii urbane pe termen lung, precum și au menținut dinamica întâlnirilor regulate ale ULG după încheierea proiectului BeePathNet. Maruška afirmă: "Este atât de important să ne asigurăm că implicăm orașele din primul val de transfer și să le folosim drept centre de cunoștințe și formatori pentru orașele din al doilea val de transfer. Dacă rămânem conectați și menținem impulsul, mesajele noastre cheie vor fi mult mai puternice."  

Întrucât conceptul BEE PATH s-a bazat pe conceptul de sustenabilitate urbană și a fost dezvoltat pentru a reduce neîncrederea dintre administrația orașului și cetățeni, acesta poate fi reutilizat cu ușurință pentru a aborda alte provocări urbane. Maruška adaugă: "Cu cât mă gândesc mai mult la acest lucru, cu atât îmi dau seama că am reușit să creăm un model de implicare a cetățenilor în aproape orice proces de implementare a politicilor."

"Dacă factorii de decizie sunt serioși în ceea ce privește punerea în aplicare a Green Deal și a altor politici de sustenabilitate, ar trebui să înțeleagă valoarea modelelor de punere în aplicare a politicilor gata de implementare, cum ar fi BEE PATH, și să ne sprijine." conchide Maruška.

Și apoi discuția noastră se îndreaptă către o viziune mai îndepărtată a viitorului. În ea, după implementarea cu succes a proiectului BeePathNet - Reloaded, conceptul BEE PATH devine o abordare bine cunoscută și utilizată, în timp ce Rețeaua orașelor prietenoase cu albinele devine un mecanism important pentru cooperarea între orașe. Ca atare, este capabilă să colaboreze cu orașele din întreaga UE în ceea ce privește punerea în aplicare a politicilor lor urbane durabile - făcând astfel orașele europene mai durabile și mai rezistente.

Știm că este o provocare! Cu toate acestea, așa cum se spune: "O alunecare de teren începe cu prima pietricică!" Ei bine, noi am mutat cel puțin zece pietricele până acum și am dovedit că se poate face acest lucru. De aceea, îndrăznim să invităm toate orașele europene să se alăture Rețelei orașelor prietenoase cu albinele și să participe la această alunecare de teren în materie de durabilitate urbană.

Ați auzit zumzetul? Orașul tău se poate alătura și el mișcării Bee Path Cities!

De ambitie van Breda is al langer duidelijk: een stad in een park worden. Maar hoe Breda dat precies wil doen, was nog onduidelijk. De koers wordt uitgezet met het Groenkompas. “Groen in en om de stad is van groot belang voor de gezondheid van de inwoners en voor de leefbaarheid en aantrekkelijkheid van onze stad en de dorpen. En groen is essentieel om de gevolgen van klimaatverandering het hoofd te bieden”, legt wethouder De Beer uit. “In het Groenkompas staat een heldere koers hoe Breda het komende decennium het bestaande groen wil beschermen en uitbreiden, hoe we ervoor zorgen dat groen voor iedereen op loopafstand is en waarin groen niet het sluitstuk wordt, maar de leidraad voor de ruimtelijke ordening. ontwikkelingen”.

Nieuwe ontwikkelingen

Het Groenkompas geeft met concrete percentages aan hoe Breda groener wordt naarmate de stad zich ontwikkelt. Het streven is dat elke straat die wordt herontwikkeld 10% groener wordt. En bij de ontwikkeling van een nieuw project moeten ontwikkelaars minimaal 20 tot 35% van de wijk aanwijzen als openbaar groen. Ook ontwikkelaars en woningcorporaties moeten 'natuurinclusief' ontwikkelen. Dit betekent dat gebouwen moeten bijdragen aan de biodiversiteit, bijvoorbeeld door nestkasten te plaatsen.

Bestaand groen beschermen en uitbreiden

Als er ergens in Breda groen verdwijnt, moet dat groen altijd in de buurt gecompenseerd worden. Dit nieuwe compensatieprincipe moet ervoor zorgen dat de hoeveelheid groen in Breda niet meer afneemt. Daarnaast breidt Breda de ecologische verbindingszones verder uit. “De voordelen zijn groot: mensen voelen zich beter, brengen meer tijd met elkaar door en ervaren minder last van hittestress en de leefomgeving voor plant en dier wordt versterkt”, aldus de gemeente. Rondom de binnenstad komen nieuwe parken, namelijk het Luciapark, Seelig en 't Zoet. En in de wijken en dorpen komen buurtparken. “Bestaande bossen worden uitgebreid en er komen tiny forests en voedselbossen bij.”

https://www.youtube.com/watch?v=-fzXThmTc-w

Ook aan de bereikbaarheid wordt gewerkt. Dat gebeurt onder andere met nieuwe omleidingen en fietsroutes. Ook natuurspeelplekken, groene schoolpleinen en plukroutes maken groen voor iedereen toegankelijk.

https://www.youtube.com/watch?v=fzQ3ooMug2o

Samenwerking

Om echt ‘een stad in een park’ te worden heeft Breda ook hulp nodig van overheden, bedrijven en bewoners. Op deze manier kan een grote stap worden gezet in het vergroenen van tuinen. Zo is in de wijk Schorsmolen slechts 4% van de tuinen groen. De gemeente informeert en stimuleert daarom partijen en bewoners om op hun eigen terrein een bijdrage te leveren. “Met hulp van de gemeente ontstaat er een community ‘Breda, een stad in een park’. Actieve bewoners en bedrijven zoeken elkaar op en stimuleren elkaar om met concrete acties en projecten voor groen invulling te geven aan de ambitie van Breda. Mensen die willen bijdragen kunnen meedoen.”

Lees Breda's Integrated Action Plan hier!

NGOs and civic initiatives are proving to be a key link to overcome the growing mistrust between public administrations and citizens. In cities across Europe, different forms of cooperation between cities and civil society have increasingly become important for the quality of life and services in cities, strengthening social cohesion and brining local communities close together.

The cities also have a role to play. Municipalities and city administrations can support these local networks by offering access to spaces, materials, knowledge and funding, as well as providing opportunities to cooperate. If considered, some factors and conditions can contribute to thriving communities and cities of equal opportunities. Some of these success factors are outlined below.

The power of civic ecosystems

Time after time, the NGOs and civil initiatives have proved to be strong allies to overcome various challenges and, as a consequence, to contribute to sustainable urban development. Connections and cooperation between local organisations, civil society and public administrations can create powerful synergies, not only building strong local networks, but also enabling the so-called “civic ecosystems”.

“In Europe there are more and more, not dozen but hundreds of big projects, millions of euros projects that are managed by NGOs and all kinds of cooperatives and social economy actors. These are the people who are actually reshaping our cities. It is really important to recognise the scale in which these organisations operate and are therefore really significant actors in our cities,” says Levente Polyak, co-founder of Eutropian and previous URBACT Lead Expert, at the conference The Power of Civic Ecosystems, which was held in Ljubljana last year.

In a publication of the same name, Levente and other authors explored how to build better cooperation between public administrations and local civic societies, showcasing good practices that cities and NGOs can draw inspiration from. The publication leans on the lessons learnt from the ActiveNGOs Transfer Network, where the URBACT Good Practice-labeled NGO House in Riga (LV) was adapted by other EU cities.

Riga’s NGO House is a successful initiative, where the local administration acknowledged and seized the potential of civic ecosystems. Coordinated by the municipality, it contributes to a more democratic and inclusive society by offering equal opportunities and access to spaces, activities, events, trainings and much more. Since 2013, the NGO House has accomplished different objectives when it comes to the integration of people of different ages, social groups and nationalities. All by supporting existing NGOs and promoting citizens' awareness of local affairs.

As Irina Vasiljeva, from the City of Riga, explained “it's a space where NGOs can come, they can make their activities, they can get educated on different topics, it's a space where NGOs can start participation. For some NGOs, it's a cradle. When they start working, they come to NGO House, they get benefits that NGO House offers, become stronger and then they leave our nest, become independent and become the partners of Riga NGO House”.

Syracuse (IT) was among the partner cities from Active NGOs, which had the opportunity to learn from Riga – and the other project partners – co-designed three new civic spaces in their city. They had to re-consider how to put in practice the original good practice, as the municipality did not have as many public funds and large structures available to support such cooperation, at least not in the same way as Riga does. But that has not stopped the Syracuse city’s staff.

Instead, they have co-designed the spaces together with local associations who now manage them. They even formalised their collaboration by forming a governance model, called “House of Associations and Volunteers”, connecting all three civic spaces. A Memorandum of Understanding was signed by the Mayor and 27 active local organisations to ensure a smooth dynamic. As Levente Polyak also brought up at the conference, “the coexistence and collaboration of organisations make them more suitable to use each other's resources, to share resources, build projects together so in a way be more efficient than acting alone.”