Ni naključje, da velja Dunaj za eno od mest z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. Ti je rezultat desetletij premišljenega načrtovanja, ki pri razvoju mesta na prvo mesto postavlja človeka in povezuje stanovanjsko politiko, mobilnost, prilagajanje podnebnim spremembam in socialno vključenost. Na Dunaju, kjer polovica gospodinjstev nima avtomobila in je na 1000 prebivalcev le 285 avtomobilov (za primerjavo: v slovenskih mestih jih imamo med 500 in 600 na 1000 prebivalcev), je prometna politika postala pomembno orodje oblikovanja prostora – orodje, ki vpliva na to, kako ljudje živijo, se srečujejo in doživljajo mesto.
Od leta 2021 je mesto izvedlo približno 130 projektov, vrednih okoli 130 milijonov evrov, s katerimi so ustvarili več kot 100 kilometrov novih kolesarskih povezav. Ti projekti ne zadevajo samo prometa, temveč na novo opredeljujejo vlogo javnega prostora kot prostora za druženje, zdravje in odpornost na podnebne spremembe.
Predstavniki šestih URBACT akcijskih mrež – Beyond the Urban, ECONNECTING, FEMACT-Cities, PUMA, SCHOOLHOODS in S.M.ALL – so se jeseni 2025 zbrali v avstrijski prestolnici na študijskem obisku. Obisk z naslovom »Vienna Calling« (Dunaj kliče) je ponudil vpogled v to, kako eno od mest z največjo kakovostjo življenja na svetu svoje ulice in javne prostore preoblikuje po meri ljudi, ne avtomobilov.
Ulice za ljudi: vračanje prostora prebivalcem
Preobrazba mobilnosti na Dunaju je strateška in temelji na celostnem pristopu. Namesto posameznih pilotnih projektov se mesto osredotoča na sistematično prerazporejanje prostora – ulice, ki so bile nekoč namenjene predvsem avtomobilom, spreminja v vključujoče prostore, kjer imajo prednost hoja, kolesarjenje in javno življenje.
Eden najbolj prepoznavnih primerov je cesta Praterstraße v 2. okrožju, pomembna povezava med zgodovinskim središčem in znamenitim parkom Prater.
Nekoč preobremenjeno prometnico, kjer so se eden za drugim zapirali lokali v pritličjih, so s celovito prenovo preobrazili v živahen mestni bulvar. Po sredini ulice poteka pet metrov široka kolesarska steza. Ulica je del 15-kilometrske neprekinjene kolesarske povezave, ki povezuje mestno središče z okrožji zunaj obvoznice in dokazuje, da lahko prometna infrastruktura spodbuja tudi lokalno ekonomijo ter družbene stike.
Vzhodno od mestnega središča ulica Bernardgasse v 7. okrožju predstavlja primer, kako lahko načrtovanje na podlagi podatkov in sodelovanje prebivalcev spremenita prostor. Ulica, kjer so bila nekoč parkirna mesta na obeh straneh ceste, je bila preurejena v skupni prometni prostor z 44 novimi drevesi in številnimi možnostmi za sedenje, vsa parkirna mesta pa so bila ukinjena.
V procesu načrtovanja prenove te ulice so prebivalci z uporabo orodij virtualne resničnosti preizkušali različne možnosti ureditve in podajali svoje komentarje. S takšnim participativnim pristopom po povečali občutek lastništva nad spremembo. Poleg tega so bili jasni že sami podatki: kar 80 % lokalnih gospodinjstev nima avtomobila in zato je bila podpora več zelenim površinam ter prostorom za druženje zelo visoka.
Thaliastraße: velika preobrazba mestne ulice
Prenova ceste Thaliastraße v 16. okrožju je primer obsežnejše prenove. V treh letih se je iz sive, tri kilometre dolge prometnice razvila v mestni bulvar, osredotočen na ljudi, z 250 novimi drevesi in več prostora za druženje. Tramvaj je ostal, parkirna mesta pa so ukinili in prostor namenili kavarnam, igriščem in senčnim območjem za druženje. V bližini se nahaja tudi Garage Grande, nekdanja parkirna hiša, ki je bila kot projekt začasne rabe spremenjena v skupnostni prostor za lokalne pobude.
Morda najbolj prepoznaven med projekti, ki jih je mesto izvedlo v zadnjih letih, je cesta Argentinierstraße v 4. okrožju, prva večja dunajska kolesarska ulica po nizozemskem vzoru. Tukaj imajo prednost kolesarji, avtomobili pa so gostje, kar ustvarja mirnejši in varnejši ritem ulice.
Več kot 2.800 m² asfalta so zamenjali za prepustne površine in svetlejši tlak. Sedemdeset novih dreves ustvarja zeleni mestni koridor, ki hladi prostor in jasno poudarja prednost ranljivejših uporabnikov. V proces posvetovanja pri prenosi je bilo vključenih več kot 10.000 prebivalcev, zato gre za enega najbolj demokratično oblikovanih mobilnostnih projektov na Dunaju.
V okrožju Favoriten je Dunaj razvil svojo različico koncepta superbloka (Supergrätzl). Mreža umirjenih, zelenih stanovanjskih ulic z 60 novimi drevesi daje prednost pešcem in kolesarjem. V središču nove ureditve je šola, obdana s kavarnami in prostori za druženje, kar kaže, kako lahko načrtovanje mobilnosti povezuje izobraževanje, vsakdanje življenje in skupnost.
Vsi ti primeri kažejo, da Dunaj mobilnosti ne obravnava zgolj kot tehnično vprašanje, temveč kot kulturno in družbeno vprašanje. Kako vrniti prostor ljudem in ustvarjati okolja, kjer se otroci igrajo, sosedje srečujejo in odvija javno življenje. Takšni projekti prispevajo tudi k oživitvi lokalnega gospodarstva. Poleg tega, gre za demokratizacijo ulic, kjer se lahko vsi – ne glede na starost, spol ali dohodek – varno premikajo in počutijo vključene.
Javni prostor kot podnebna in skupnostna infrastruktura
S prenovo Dunaj javnega prostora ne prilagaja samo bolj trajnostnim načinom premikanja po mestu, temveč tudi drugačnemu načinu življenja v spreminjajočem se podnebju. V zgoščenem mestu, kot je Dunaj, je namreč življenje v vročih poletjih vse težje. Zato mesto številne ulice, parke in trge spreminja tudi v okviru širšega programa prilagajanja podnebnim spremembam, ki se imenuje Raus aus dem Asphalt! (Ven iz asfalta!).
Soseska Nordbahnviertel v 2. okrožju uteleša ta pristop. Gre za 85 hektarjev veliko sosesko na nekdanjem železniškem območju, v kateri živi 25.000 prebivalcev. Njena zasnova povezuje inovativno mobilnost, vključujoče javne prostore in mešano rabo prostora. Soseska se namreč navezuje na sistem skupnostne mobilnosti Wien Mobil, ki je na voljo vsem in vključuje javni prevoz, souporabo avtomobilov, tovorna kolesa in električna kolesa. Rezultat je manj avtomobilov, učinkovitejša raba prostora in soseska, kjer se aktivna mobilnost povezuje s skupnostjo.
Podoben pristop predstavlja soseska Neues Landgut v 10. okrožju, ki je zgrajena na devet hektarjev velikem degradiranem območju v bližini glavne železniške postaje. Ko bo dokončana, bo sprejela približno 4.000 prebivalcev, polovica stanovanj pa bo socialnih.
Soseska je zasnovana kot območje brez avtomobilov okoli osrednjih površin, parka in trga, kamor so umeščena števila drevesa, vodni elementi in deževni vrtovi. Ti ukrepi prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, saj zmanjšujejo vročino in podpirajo biotsko raznovrstnost, istočasno pa območje nudi prostor za srečavanje in sprostitev.
Ob Donavskem kanalu v 1. okrožju, v enem od najbolj dinamičnih in kritičnih javnih prostorov v ožjem mestnem središču preizkuša nove modele sobivanja pešcev in kolesarjev. Premišljeno oblikovanje in vključujoče razvijanje programa je poponoma spremenilo nabrežje, ki je bilo nekdaj zanemarjeno in zaznamovano z družbenimi problemi. Toda povečanje števila kolesarjev in pešcev prinaša tudi nove konflikte. Zdaj ravnotežje med potrebami različnih uporabnikov ter ohranjanjem odprtih in dostopnih javnih površin iščejo s pilotnimi projekti. Pobuda InclusiveCity, ki je del evropskega partnerstva Driving Urban Transitions analizira te izkušnje, da bi oblikovala bolj vključujoče politike za skupnostno upravljanje javnega prostora.
Dunajski pristop k prilagajanju na podnebne spremembe, usmerjen v skupnost, je viden tudi v »Naschparku« v 6. okrožju, novem zelenem središču nad zgodovinskim območjem Naschmarkt. Nekdanje osrednje parkirišče je bilo preoblikovano v senčen, dostopen park, ki dopolnjuje sosednjo tržnico. S povezovanjem ikonične lokalne tržnice, urbane opreme za sedenje in rastlin, ki zagotavljajo senco, park kaže, kako lahko tudi najgosteje naseljena urbana območja ponovno pridobijo prostor za odpornost na podnebne spremembe in družbeno povezanost.
Študijska skupina URBACT na Dunaju v novo odprtem Nashparku. Vir: Roland Krebs, 2025.
Pri vseh teh projektih so ozelenjevanje, hlajenje prostora in družbena infrastruktura neločljivo povezani z načrtovanjem mobilnosti. Ulice postajajo zeleni koridorji, ki zagotavljajo senco in biotsko pestrost, nekdanja parkirišča prostori srečevanja, skupnostna središča, kot je Garage Grande, pa ponazarjajo, kako lahko ponovna uporaba obstoječih objektov ustvari novo družbeno vrednost. Vse to omogoča kontinuiran celostni pristop k mobilnosti, ki daje prednost javnemu prevozu in aktivni mobilnosti.
Celostni pristop Dunaja se odraža tudi v naložbah: samo leta 2024 je mesto za kolesarsko infrastrukturo namenilo okoli 80 milijonov evrov in tako dodalo 23 kilometrov novih poti. Vendar pa poudarek ni na gradnji čim večjega števila kolesarskih stez. Mesto uporablja tudi večsektorski pristop k načrtovanju, in sicer s sočasnim ukinjanjem parkirnih mest, širjenjem pločnikov ter zasajanjem dreves in uvajanjem prepustnih površin v okviru koncepta »mesta-gobe«.
Kot so ugotovili udeleženci študijskega obiska v okviru programa URBACT, politiko upravljanja javnega prostora na Dunaju podpirata trdno upravljanje in dolgoročna zavezanost. Lokalne pisarne urbane prenove, okrajne uprave ter oddelki za načrtovanje, mobilnost in podnebje sodelujejo preko organizacijskih meja ter usklajujejo naložbe in standarde oblikovanja prostora. Dunajski pristop pametnega mesta zagotavlja, da vsak projekt – ne glede na njegov obseg – prispeva k skupni viziji: kakovostnemu, vključujočemu in podnebno odpornemu mestu za vse.
Lekcija z Dunaja: »Ko načrtujete mobilnost, hkrati načrtujete tudi ulice za ljudi in mesto, ki naj bi delovalo v korist vseh«
Preobrazba Dunaja prinaša jasno sporočilo drugim evropskim mestom: mobilnost in javni prostor sta močna vzvoda za spremembe, če ju vodita vključenost in dolgoročna vizija. S doslednimi naložbami, participativnim načrtovanjem in globoko zavezanostjo socialni pravičnosti Dunaj dokazuje, kako lahko ulice postanejo demokratični prostori, ki spodbujajo skupnost in odpornost.
Za obiskovalce mrež za načrtovanje ukrepov URBACT je lekcija iz Dunaja preprosta, a globoka: ko načrtujete mobilnost, hkrati načrtujete tudi ulice za ljudi in mesto, ki naj bi delovalo v korist vseh. Kot v nekaterih zgornjih primerih to vključuje ustvarjanje celovitih, koridorjev, ki odgovarjajo na potrebe ljudi, z dodajanjem kakovostnih, udobnih, varnih in vključujočih javnih prostorov.
Povezava do izvirnega članka tukaj. Prevod in priredba Nacionalna URBACT točka.
