V zadnjih desetletjih so tudi v Sloveniji v porastu umetniške iniciative, ki pogosto naseljujejo zapuščene in degradirane prostore. Te ne le ponovno odpirajo prostore skupnosti, temveč pomagajo tudi oblikovati organizacijske in socialne strukture, ki prej na območju niso bile prisotne. Redkejši
so primeri, kjer pobuda za oživitev praznih in degradiranih prostorov s kreativnimi vsebinami pride »od zgoraj« in je postavljena v sisteme
upravljanja lokalne oblasti. V Celju je bila tako občina tista, ki se je odločila ponuditi prazne objekte v najem celjskim umetnikom, kar je vodilo v osnovanje umetniške četrti, ki je sčasoma postala vozlišče in zatočišče ustvarjalcev različnih kreativnih dejavnosti.
Umetniška četrt je ime, ki se je prijelo območja Gosposke ulice v starem mestnem jedru mesta Celje. Občina se je namreč v okviru javnega razpisa odločila nekdanje propadle prodajalne nameniti umetniškim vsebinam. Območje je postalo prostor povezovanja umetnikov in številnih umetniških in kulturnih dogodkov, ki v četrt privabljajo obiskovalce vseh starosti.
Vse je je začelo z javnim natečajem, ki ga je Mestna občina Celje objavila že leta 2003, s katerim so iskali izvajalce umetniških vsebin, ki bi zapolnili prazne prostore na območju Gosposke ulice v starem mestnem jedru. Objekti so bili nekdanji obrtni in butični lokali, ki so bili že dlje časa prazni in slabo vzdrževani. Pobudo oživitve je vodila občina skupaj s takratnim Zavodom za kulturne prireditve Celje.
Umetniška četrt
Občina ustvarjalcem zagotavlja prostore in vso potrebno infrastrukturo, za programsko opremo in dogodke pa poskrbijo umetniki sami. V zameno za najem prostora umetniki občini enkrat letno predajo svoje umetniško delo v vrednosti najemnine. Občina uporabi umetniška dela kot protokolarna darila. Umetniki plačujejo obratovalne stroške iz lastnih virov.
V letih delovanja so se tako na območju začele pojavljati različne ustvarjalne delavnice in dogodki. Na območju se je odprla tudi krčma TakKoUčiri, ki je postala prostor povezovanja umetnikov, vozlišče za ideje in prizorišče razstav, koncertov ter drugih kulturnih dogodkov.
Koncert celjskih glasbenih umetnikov
Območja se je pred nekaj leti prijelo ime Umetniška četrt. Danes z območjem organizacijsko in programsko upravlja javni zavod Celeia Celje, ki ima tudi vlogo spodbujevalca dejavnosti in hkrati nadzor nad izvajanjem.
Četrt ima od leta 2013 tudi svojo AQ galerijo, katere cilj je promocija Umetniške četrti in umetnikov v četrti in Celju kot tudi širše po državi. Od leta 2013 vsakoletno organizirajo Dneve umetniške četrti, na katerih lahko obiskovalci obiščejo odprte ateljeje, kupijo umetniška dela in se udeležijo predstavitev celjskih umetnikov in dogodkov celjskih avtorjev, kot so koncerti, ustvarjalne delavnice in zabavna druženja.
Pestro dogajanje v četrti
Leta 2018 so v skladu z novo zakonodajo posodobili pogoje za najem z odločitvijo, da bodo pogodbe obnavljali na letni ravni, s čimer so želeli zagotoviti nadzor in prevetritev umetnikov ter pestrosti dejavnosti v četrti.
Danes je Umetniška četrt v Celju eno redkih tovrstno zaokroženih kreativnih območij pri nas, ki vsako leto dosega vedno večje uspehe in privablja vse večje število obiskovalcev. Postala je zatočišče in pribežališče tudi drugim kulturnim in umetniškim dejavnostim, od fotografov, plesalcev, glasbenikov do pevcev, oblikovalcev in drugih. Njihov slogan se glasi: »Četrt umetnosti v vsako mesto!«
Prednosti: Območje postane generator idej, ki imajo lahko učinke tudi v širšem urbanem okolju.
Slabosti: Z gentrifikacijo območja lahko pride do odprodaje objektov, kar lahko popolnoma spremeni strukturo območja.
Nauk: Občina lahko z majhnim denarnim vložkom oživi prazna in degradirana urbana območja ter obenem spodbuja kreativne dejavnosti v mestu.
---
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Fotografije: Tomaž Černej
