Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je povedal, da so sodelovanja v mreži zelo veseli in da si želijo nagraditi mestni menedžment, ki ga sicer razvijajo že 10 let. Saša Heath Drugovič, vodja Službe za evropske zadeve, je povedala, da bodo aktivnosti v URBACT mreži peljali vzporedno z večjimi naložbami, ki se obetajo v okviru celostnih teritorialnih naložb. Direktor občine uprave Gregor Deleja pa je izpostavil, da si želijo tudi s tem projektom podpreti prizadevanja, zato da bi mesto postalo bolj privlačno zlasti za mlade talentirane ljudi, ki bi si tukaj želeli živeti in ustvarjati.
Mar Santamaria Varas, vodila strokovnjakinja, je povedala, da je mreža Cities@Heart izjemno geografsko razpršena in partnerji zelo različni, njihovi izzivi pa kljub temu zelo podobni. Kot je povedala, je cilj dvoinpolletnega sodelovanja, da partnerji skupaj razvijejo orodje, s katerim bi lahko spremljali nekatere kazalce živosti mestnega središča. Pri tem bodo morali upoštevati različne dimenzije, kot s stanovanja, zaposlitve, dostop do javnih storitev, kot so šole in knjižnice, kakovost življenja in dostop do narave ter možnosti za preživljanje prostega časa.
Predstavnici mestne občine, Manja Berginc in Larisa Potokar, sta predstavili plejado dobrih praks, ki jih mesto že izvaja za oživitev mestnega središča, kot je urejanje enotne podobe gostinskih vrtov in cvetlične okrasitve gostinskih lokalov in balkonov. Prav tako imajo kontrolo nad vsem oglaševanjem v javnem prostoru v ožjem mestnem jedru. Mestna občina ima tudi politiko odkupa lokalov v mestnem središču. Upravljajo pa z več kot 200 lokali in skoraj noben ni prazen, saj so najemnine nižje od tržnih, pogodbe pa dolgoročne. Prek razpisa sofinancirajo obnovo fasad in streh v višini 50 % naložbe. Lani je izpod rok lokalnega umetnika nastal prvi mural in vsako leto si želijo dodati še kakšnega.
Pomembno se jim zdi tudi omejevanje avtomobilskega prometa v mestnem središču, podporo pri tem pa nudijo z aplikacijo in mestno kartico za trajnostno mobilnost Centralka, ki združuje informacije o lokalnem javnem prometu, izposoji koles in parkiranju. Za preusmerjanje avtomobilskega prometa na zunanja parkirišča so namestili tudi zaslone, ki obveščajo o številu prostih mest na posameznih parkiriščih.
Še posebej so ponosni na Tehnopark, največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji, s katerim si sicer želijo privabiti obiskovalce, vendar je v prvi vrsti namenjen lokalnim prebivalcem, ki jih prav tako želijo pritegniti v mestno jedro. Večji načrti za prihodnja leta pa vključujejo prenovo Kajuhovega doma, kjer si celjska občina želi zagotoviti nove produkcijske in vadbene prostore za neodvisno kulturno-ustvarjalno produkcijo in ljubiteljsko kulturo in vzpostavitev mobilnostnega vozlišča v okviru železniške postaje, ki bo omogočalo enostavno menjavanje različnih mobilnostih načinov.
Mestna občina Celje nudi tudi različne vrste pomoči podjetjem v mestnem središču. Več o teh je povedala Tadeja Falnoga iz Celeie Celje, zavoda za kulturne prireditve in turizem.
Mestni menedžment so začeli v Celju razvijati pred približno desetimi leti, ko so najprej zaposlili osebo na mesto mestnega menedžerja v županovem kabinetu, leta 2015 pa so sprejeli še Strategijo razvoja starega mestnega jedra Celja. Strategija se izvaja prek številnih dogodkov, kampanj in festivalov v mestnem središču, s katerimi si prizadevajo promovirati in povezovati lokalne trgovce in ponudnike. Med drugim so vzpostavili darilni bon Dobimo se v mestu, s katerim je mogoče nakupovati ali koristiti storitve pri 55 ponudnikih v mestnem središču. Gostji sta bili nad širino ukrepov v Celju navdušeni in izpostavili, da bodo ti gotovo pomemben navdih za druge partnerje v mreži.
Na lokalni ravni bodo partnerji v mreži Cities@Heart oblikovali vsak svojo lokalno skupino, v okviru katere bodo pripravili akcijski načrt in izvedli manjši pilotni projekt ali aktivnost. Prvo srečanje celjske lokalne skupine je potekalo v popoldanskem delu programa v mestnem središču, v lokalu, ki so ga poimenovali GT8 (Glavni trg 8) in je namenjen skupnostni rabi. Na srečanje so povabili angažirane posameznike in lokalne podjetnike, ki si želijo prispevati k oživitvi mestnega središča. Med udeleženci pogovora, ki se mu je pridružil tudi župan, in gostjama se je razvila živahna debata.
Ena glavnih ugotovitev je bila, da morajo raziskati, kdo so prebivalci mestnega središča in kaj si želijo, ter kdo so njegovi uporabniki in kako jih prepričati, da ostanejo dlje. Pa tudi, kako pritegniti tiste, ki zdaj raje zaidejo v nakupovalna središča na obrobju mesta. Izhodišča za delo v naslednjih dveh letih in pol so torej zastavljena. Naslednje dejanje mreže Cities@Heart pa je mednarodno srečanje partnerjev, ki bo potekalo v irskem mestu Sligo.
Petra Očkerl, Nacionalna URBACT točka za Slovenijo
Fotografije: Petra Očkerl IPoP
