V tretjem članku predstavljamo rezultate treh slovenskih partnerjev, ki so se na različne načine lotili upravljanja mobilnosti – občine Škofja Loka v mreži S.M.A.L.L., Razvojno raziskovalnega centra Ormož v mrežah EcoCore in EcoConnecting ter RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica v mreži PUMA.
Ormož uvaja trajnostne prakse v gospodarstvu
Mreža EcoCore se je posvečala razvoju zelenega in trajnostnega gospodarstva skozi vzpostavitev zelene poslovne cone, ki združuje gospodarsko in okoljsko trajnost ter aktivno vključevanje lokalne skupnosti. Glavni izziv mreže je, kako mestom pomagati pospešiti zeleni prehod industrijskih območij, pri čemer morajo hkrati zagotoviti nove tehnologije, financiranje, ustrezna znanja in sodelovanje med podjetji, mestom in skupnostjo.
Glavni izziv, s katerim so se ukvarjali v Ormožu, je bila visoka odvisnost zaposlenih od avtomobila pri prihodih na delo. V ospredju je zato bilo zmanjševanje avtomobilskega prometa z uvajanjem kolesarskih poti, e-polnilnic, skupne flote koles za podjetja ter implementacijo celostne prometne strategije in platforme MaaS (mobilnost kot storitev). Izdelali so celostni akcijski načrt z naslovom Zeleni prehod v malih mestih ob prometnih koridorjih. Med glavnimi poudarki so razvoj zelene poslovne cone, zmanjšanje odvisnosti od avtomobilov z uvajanjem trajnostne mobilnosti, večja vključenost prebivalcev in podjetij v zelene pobude ter spodbujanje nastajanja novih zelenih podjetij in krožnega gospodarstva.
Njihova pilotna aktivnost je vključevala 3-mesečno testiranje sistema izposoje 12 koles, namenjenih podjetjem in zaposlenim v Tehnološkem parku Ormož. V tem obdobju so uporabniki s kolesi opravili več kot 400 km kratkih poti.
Ormož je obiskala tudi vodilna strokovnjakinja Eileen Crowley. Več o njenem obisku in poudarkih iz srečanja lahko preberete v članku »Onkraj odvisnosti od avtomobilov in odhajanja mladih: kako si Ormož prizadeva za bolj trajnostno prihodnost.«
Povezovanje mesta in podeželja v Ormožu
Mreža EcoConnecting se je posvečala trajnostnim rešitvam mobilnosti med mestom in podeželjem z zavezo omogočiti hitre in učinkovite povezave v zgolj 30 minutah. V njej so sodelovali partnerji iz osmih evropskih držav: Romagna Faentina (Italija), Nagykálló (Madžarska), West Mani (Grčija), Medobčinska skupnost Viseu Dão Lafões (Portugalska), Berane (Črna gora), Longford (Irska), Mértola (Portugalska) ter Murcia (Španija). V okviru mreže je nastal Econnecting manifest za povezave med urbanimi in podeželskimi območji, ki predstavlja zavezo mest, regij in deležnikov pri krepitvi povezav z integriranim načrtovanjem, sodelovanjem skupnosti in razvojem trajnostnih, vključujočih mobilnostnih sistemov.
Med ključnimi izzivi so v Ormožu prepoznali izrazito odvisnost od avtomobila, slabo razvito in redko javno prometno ponudbo, razpršeno poselitev ter pomanjkanje infrastrukture in informacij za trajnostno mobilnost, zlasti v podeželskem zaledju. Celostni akcijski načrt – »Trajnostna mobilnost - most med mestom in podeželjem« je usmerjen v izboljšanje trajnostne in vključujoče mobilnosti ter boljše povezovanje mesta z okoliškimi podeželskimi naselji. V njem so opredelili nabor integriranih ukrepov, med drugim razvoj prilagodljivega prevoza na zahtevo, spodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti, gradnjo kolesarske in peš infrastrukture, razvoj e-mobilnosti ter upravljanje turističnih tokov, s ciljem zmanjšati odvisnost od avtomobila in izboljšati dostopnost med mestom in podeželjem. Povzetek v slovenščini si lahko preberete tukaj.
Njihova pilotna aktivnost je vključevala testiranje fleksibilnega prevoza in souporabe vozil, zlasti ob večjih dogodkih, kjer je storitev v enem dnevu koristilo več kot 500 ljudi.
Nova Gorica v mreži PUMA
Mreža PUMA (ang. Plans for Urban Mobility Actions) si je prizadevala za podnebno nevtralno in trajnostno mobilnost v manjših in srednje velikih mestih z razvojem akcijskih načrtov za integrirano mobilnost. V mreži je sodelovalo 8 partnerjev: centralna uprava Liepaja (Latvija), Občina South Kurzeme (Latvija), Javni organ "Zelena regija" (Litva), Razvojna organizacija za občino Larissa (Grčija), Fakulteta za promet in prometne vede, Univerza v Zagrebu (Hrvaška), Uprava za ceste in zelene cone Gdansk (Poljska), Občina Cento (Italija) in Občina Viladecans (Španija). Partnerji so se soočali s številnimi ponavljajočimi in aktualnimi izzivi kot so odvisnost od avtomobilov, omejenim sodelovanjem med prometnimi, prostorskimi, okoljskimi, zdravstvenimi in socialnimi politikami. Izpostavili so tudi, da so mehki ukrepi (komunikacija, sodelovanje in sprememba vedenja) prepogosto obravnavani kot manj pomembni v primerjavi z infrastrukturnimi rešitvami.
V Novi Gorici so vzpostavili čezmejni akcijski načrt, ki je z Evropsko prestolnico kulture in programom URBACT okrepil sodelovanje med Novo Gorico, Šempetrom - Vrtojbo in Gorico ter nadgradil manjkajoče celostno prometno načrtovanje. Razvili so čezmejne mobilnostne rešitve, kot so skupni sistem izposoje koles z vključevanjem novih občin, mobilnostno vozlišče na železniški postaji Nova Gorica-Gorica ter kolesarsko vozlišče ob zahodni meji. Evropska prestolnica kulture je služila kot vzvod za male projekte in širitev URBACT lokalne skupine, pilotni čezmejni avtobus, boljše povezave do letališča Trst ter preusmerjanje prometa, tudi z ukinjanjem parkirišč.
Dostopnost za vse kot vodilna usmeritev razvoja mobilnosti v Škofji Loki
Mreža S.M.A.L.L. je povezovala evropska mesta pri iskanju rešitev za mobilnost za vse, s poudarkom na cenovni in fizični dostopnosti ter trajnostnih pristopih. Glavni izzivi mreže so bili zagotavljanje dostopne mobilnosti za ranljive skupine, zmanjševanje odvisnosti od avtomobila, izboljšanje varne in povezane infrastrukture za aktivno mobilnost ter premagovanje upravljavskih, finančnih in vedenjskih ovir pri uvajanju trajnostnih rešitev. V njej so sodelovali Ferrara (Italija), Larissa (Grčija), Komotini (Grčija), Združenje občin za posebne namene Quadrilátero Urbano (Portugalska), Sofija (Bolgarija), Duskininkai (Litva), Eurometropolis Strasbourg (Francija) in Medobčinsko razvojno združenje metropolitanskega območja Bukarešte (Romunija).
OGLEJTE SI PROMOCIJSKI VIDEO MREŽE
Glavna tema, s katero se je ukvarjala Občina Škofja Loka, je bila posodobitev Strateškega načrta dostopnosti, v katerem so opredelili ključne smernice, prioritetne poti in ukrepe za postopno odpravljanje ovir ter izboljšanje dostopnosti, še posebej za ranljive skupine. Med ključnimi izzivi so izpostavili staro mestno jedro, kjer želijo ob ohranjanju kulturne dediščine hkrati zagotavljati dostopnost za vse uporabnike prostora kot tudi do javnih storitev, institucij in stavb za prebivalce podeželskega okolja.
Njihove pilotne aktivnosti so vključevale nadgradnjo semaforjev z zvočnimi tipkami z dodatno funkcijo vibriranja, ki omogočajo tišje delovanje ter uporabnikom jasno sporočajo, kdaj je čas za varen prehod čez cesto. Vzpostavili so tudi posvetovalno skupino, ki povezuje uporabnike prostora, občino in prostorske načrtovalce ter tako omogoča stalno komunikacijo in usklajevanje pri izboljševanju dostopnosti.
Izkušnje sodelujočih mest: izmenjava znanj, ozaveščanje in krepitev sodelovanja
Program URBACT je Škofji Loki prinesel možnost za izmenjavo praks in metodologijo, primerljivo z lokalnim pristopom Naša Loka s poudarkom na načrtovanju za najranljivejše – s tem za vse. Projekt je spodbudil 40 pobud za spremembo infrastrukture in omogočil pilotno nadgradnjo križišča.
Sodelovanje v mrežah Econnecting in Ecocore je Ormožu omogočilo izkustveno preverjanje rešitev, izboljšanje prometne infrastrukture, ozaveščanje ter odprto naslavljanje družbenega odpora do sprememb.
Nova Gorica je v mreži okrepila sodelovanje z Gorico in drugimi mesti ter preusmerila pozornost z zgolj infrastrukturnih rešitev na večjo dostopnost za vse prebivalce, vključno z ranljivimi skupinami. Kot pozitivno izkušnjo izpostavljajo tudi povečanje znanja in zmogljivosti lokalnih akterjev in prispevek k trajnostnemu razvoju mesta.
