Ali javni prostori spodbujajo enakost spolov v mestih?

Edited on 06/04/2023

xnaslovna

Kako naj se deklice, dekleta in ženske samozavestno in brezskrbno gibljejo po javnih površinah v mestih, kjerkoli in kadarkoli? Kako načrtovanje, oblikovanje in urejanje urbanega okolja vpliva na enakost spolov in socialno vključenost? Ileana Toscana, strokovnjakinja pri programu URBACT III, v prispevku piše o enakosti spolov v mestih in o prispevku programa URBACT k pravičnemu prehodu.

Po zgledu poročila o enakosti spolov v mestih (Gender Equal Cities report) in aktivnosti pod okriljem URBACT centra znanja (URBACT Knowledge Hub), sta se projekt iz programa Erasmus plus “PART-Y (Participation and Youth: Lab for Equal Cities)” in URBACT prenosno omrežje drugega vala Playful Paradigm II usmerila v razmišljanje o pristopu k oblikovanju in rabi javnih prostorov v mestih, ki podpira enakost spolov.

Na eni strani se je projekt PART-Y osredotočil na javne prostore kot eksperimentalne kraje demokracije z uvedbo metodologij ustvarjanja prostora (placemaking), oblikovalskega razmišljanja (design thinking) in mest zavezanih enakosti spolov v zasledovanju cilja »enakosti med generacijami«, ki ga spodbuja Agencija Združenih narodov za ženske (UN Women). Po drugi strani pa se je omrežje Playful Paradigm II na uspešnih izkušnjah prvega kroga sodelovanja osredotočilo na igro kot orodje za nove razmisleke o razmerah v mestih. Igra je tako presegla prostor igrišč, da bi otrokom, deklicam in dečkom ter vsem drugim prebivalcem zagotovila "pravico do igre" in spodbudila spremembe v smeri bolj vključujočega urejanja mest in ustvarjanja prijetnejšega okolja za življenje vseh.

Projekt PART-Y je razvil vrsto rešitev, s katerimi je mlade spodbudil k ukrepanju za enakost spolov v javnih prostorih. Na osnovi testiranja teh rešitev in predhodnih izkušenj s področja ustvarjanja prostora so zasnovali Metodologijo ustvarjanja prostora s spolno občutljivim oblikovalskim razmišljanjem in v njenem okviru pripravili priročnik, zbirko orodij za ustvarjanje prostora, ki upošteva enakost spolov in video z navodili za izvajanje. Gre za praktični vodnik za preoblikovanje javnega prostora v vključujoče in prijetne kraje za življenje. Oblikovanje temelji na novi metodologiji, ki tehnike, povezane na skupnosti temelječe ustvarjanje javnega odprtega prostora v urbanem okolju obogati z elementi metode oblikovalskega razmišljanja »design thinking« - to je pristopa za ustvarjanje analitičnih in ustvarjalnih rešitev za reševanje kompleksnih problemov, ki se večinoma uporablja za razvoj inovativnih produktov. Če tej metodi dodamo še upoštevanje vidika enakosti spolov, dobimo novo učinkovito orodje, ki zagotavlja enakopraven dostop do mesta in z vidika spolov enakopravno rabo.

Projekt Party-Y je vodilo italijansko združenje Kallipolis, izvajal pa ga je konzorcij sedmih partnerjev iz različnih evropskih držav, vključno z lokalnimi organi in združenji, kot so Občina Trst (IT) - tudi upravičenka v programu URBACT II); Mestni svet mesta Cork (IE) - tudi aktivni partner projekta Playful Paradigm I, ki je imel pozneje priložnost deliti svoje izkušnje uspeha z drugimi irskimi mesti; in Umeå Kommun (SE) - URBACT prvak na področju enakosti spolov, ki je leta 2017 prejelo URBACT priznanje dobre prakse (URBACT Good Practice Label), nato pa nadaljevalo z vodenjem omrežja za akcijsko načrtovanje na področju enakosti  spolov (Genderedlandscape Action Planning Network, 2019-2022) in bilo protagonist prvega poročila, ki se nanaša na enakost spolov v mestih (Gender Equal Cities report). Vsa tri mesta so zavezana k ukrepom ustvarjanja vključujočega prostora, uporabnega  za svoje prebivalce.

otroci med igro

Foto: Otroci med igro (vir: Mestni svet mesta Cork)

 

Izkušnje iz Umeå so bile tudi navdih za priročnik PART-Y in celoten razvoj projekta. Že od 80. let prejšnjega stoletja je splošni cilj mesta spodbujanje enakosti spolov z ustvarjanjem pogojev v katerih imajo ženske in moški, dekleta in fantje, enako moč pri sooblikovanju družbe in lastnega življenja. URBACT omrežje Genderedlandscape Network je bilo živa priča zavezanosti občine temu cilju. Bilo je prvo evropsko omrežje osredotočeno na »spolno enakost in mesto«. Umeå je med drugim uporabil koncept pristopa z upoštevanjem spola tudi pri oblikovanju novega mestnega parka, imenovanega »FRIZON - Free zone«.

Park FRIZON je nastal z vključitvijo izključno deklet v proces sooblikovanja prostora. Metoda  »vključevanje (deklet) z izključevanjem (fantov)« je dekletom omogočila, da svobodno delijo svoje želje v zvezi z novim prostorom. Ena od najpomembnejših želja, ki so jih izrazila dekleta, je bila želja o prostoru brez pričakovanj, kjer bi se lahko družila s prijatelji in preprosto bila, ne da bi jim bilo treba nastopati oziroma se pretvarjati. Torej območje brez pričakovanj, od koder tudi ime "prosto območje". Ta posebna izkušnja je bila navdih tudi za omrežje drugega vala Playful Paradigm II, ki jo je vodila občina Videm (IT) in se je osredotočila na upoštevanje spola pri načrtovanju otroških igrišč in javnih urbanih prostorov.

frizone

Foto: Park Frizon (vir: Fredrik Larsson)

 

Preureditev prostorov za igro, kot so šolska dvorišča, igrišča in rekreacijski prostori, s pristopom, ki upošteva spolno enakost, lahko pomembno prispeva k odpravljanju spolnih stereotipov in neenakosti že v zgodnjem otroštvu. Za ozaveščanje o pomenu upoštevanja specifičnih potreb deklic in dečkov pri oblikovanju prostorov zanje je bila ustvarjena video grafika z naslovom »Igrišča, ki upoštevajo razsežnost spolov, in urbani prostori«.  Obe generaciji omrežja Playful Paradigm opozarjata mesta na »igro, ki je bistvena za zdravje in dobro počutje, telesno in duševno rast ter intelektualni in osebni razvoj otrok«.

Deklice in dečki se skozi igro učijo o demokraciji, spoštovanju in solidarnosti. Prostori za igro, ki odražajo te vrednote, so pri izobraževanju zelo pomembni. Dokazano je, da obstaja nesorazmerje pri uporabi igrišč in šolskih dvorišč: nogometna igrišča so pogosto postavljena v osrednji prostor, ki ga uporablja le peščica športnikov – dečkov, medtem ko so dekleta in fantje, ki nogometa ne igrajo in ki hkrati predstavljajo večino otrok, potisnjeni na obrobje. Pri preoblikovanju igrišč je treba zato dati več besede deklicam in prednost raznolikosti in spolno nevtralnim barvam, ker to spodbuja interakcijo med dekleti in fanti ter podpira večnamensko uporabo prostora. Prav tako bi moralo enako spodbujati ustvarjalnost in svobodno preživljanje časa v naravi kot športno udejstvovanje in aktivno igro. Tako lahko otroci sami izbirajo, kako bodo sodelovali in se igrali, brez pritiska in prilagajanja stereotipom.

 

Najnovejša izkušnja v okviru Playful Paradigm je bila tudi priložnost nadaljevanja zgodbe o pomembnosti »načrtovanja z ozirom na spol in igre« na srečanju z Barcelono (Španija) julija 2022. Barcelona je razvila inovativno mestno strategijo za igro (City Play Strategy), ki vključuje pristope po načelih upoštevanja razsežnosti in enakosti spolov. Mesto je s partnerji omrežja Playful Paradigm delilo pomembno lekcijo glede oblikovanja lokalnih politik in strategij načrtovanja mest. Ta naj vključujejo igro, premislek o spolu in regeneracijo urbanega javnega prostora na način, da se otrokom in najbolj ranljivim posameznikom zagotovi pravica do mesta.

 

Vrnimo se nazaj k vprašanju: Ali lahko javni prostori v mestih spodbujajo enakost? Odgovorimo lahko pritrdilno - lahko in morajo. Način oblikovanja in upravljanja javnih prostorov pomembno vplivata na širjenje demokracije in vključevanje raznolikosti ter upoštevanje specifičnih potreb obeh spolov. Gibanje #UrbanGirlsMovement, ki ga spodbuja švedska raziskovalno-svetovalna skupina  možganski trust Global Utmaning, deluje pod geslom »načrtuj mesto za dekleta in uporabno bo za vse«.

vključujoče

Foto: Vključujoče igrišče (vir: IStock) 

 

Uvrstitev potreb deklet med prednostne naloge političnih programov, zlasti na območjih z nizkimi dohodki, lahko pomembno prispeva k izboljšanju življenjskih razmer ne le za dekleta in ženske, temveč tudi za vse druge ranljive skupine in ostale prebivalce. Zagotavljanje prostega dostopa do javnih prostorov ob različnih dnevnih in nočnih urah, tako da so le-ti varni, lepi in udobni, omogoča, da se vsi počutijo varneje in sprejete. Vključevanje pristopa, ki upošteva vidik spola, pri urbanističnem oblikovanju in oblikovanju javnega odprtega prostora, lahko evropska mesta spodbudi k vključevanju in spoštovanju raznolikosti, s tem pa lahko postanejo mesta, kjer se bodo vse skupine počutile zastopane.

 

-

 

jin/jangSpol je v središču dejavnosti URBACT IV. Aktualni razpis za akcijska omrežja je edinstvena priložnost za ponoven razmislek o  tem, kako so lahko raznolikost, vključenost in enakost osrednje teme pri odzivanju na širša urbana vprašanja. Preko orodja za iskanje partnerjev (Partner Search Toll) si lahko ogledate predloge za omrežja v zvezi s spolom.

 

 

 

 

 

 

 

Submitted by opoetra on 08/03/2023