Sistem za označevanje postajnih točk šolskega avtobusa
Otroci, ki se v šolo vozijo s šolskim avtobusom, velikokrat vstopajo na avtobus na neurejenih in nevarnih mestih. Urejanje postajališč skladno z zahtevami Pravilnika o avtobusnih postajališčih je v veliko primerih zelo zahtevno in dolgotrajno. Avtobusni prevozi šoloobveznih otrok se izvajajo, tudi če so prometno varnostne razmere vprašljive. Zato si številne občine prizadevajo narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi izboljšale obstoječe stanje prometne varnosti.
V Mestni občini Novo mesto na relaciji, kjer se izvaja avtobusni prevoz šoloobveznih otrok (Laze–Uršna sela–Birčna vas–Novo mesto), ni urejenih ustreznih avtobusnih postajališč izven vozišča. V želji, da bi izboljšali prometno varnost otrok, ki čakajo na šolski avtobus, so rešitev našli v sistemu Busko.
Gre za sistem, s katerim se postajne točke šolskih avtobusov označuje z barvno oblikovanimi tablami in stebri. Table so lahko opremljene z dodatnim svetlobnim utripalcem. V Mestni občini Novo mesto je bilo s takim sistemom opremljenih osem lokacij. Pet lokacij je opremljenih s pasivnim in tri z aktivnim sistemom, ki opozarjajo voznike na prisotnost otrok na postajni točki, kar je posebej pomembno na lokacijah, kjer ni ulične razsvetljave.
Utripalec, ki je nameščen na tabli, lahko s pomočjo avtomatskega daljinskega oddajnika aktivirajo otroci sami. Oddajnik v obliki obeska za ključe imajo lahko otroci ves čas pri sebi in ko se približujejo postajni točki avtomatično aktivirajo utripalec. Sistem aktivne elektronike je sestavljen iz solarnega modula, regulatorja in akumulatorja, ki skrbijo za nemoteno delovanje, del elektronike pa skrbi za zaznavanje in oddajanje signala za oddaljeno komunikacijo. Pri tem so uporabljene tehnologije, ki spodbujajo ekonomično rabo osnovnih virov. Električne naprave delujejo s pomočjo svetlobne energije sonca.
Utripalec se napaja s pomočjo svetlobne energije sonca. Foto: Mestna občina Novo mesto
Tako označene postajne točke šolskega avtobusa drugi udeleženci v prometu bolje in hitreje zaznajo ter ustrezno prilagodijo hitrost vožnje. Rešitev pozitivno vpliva tudi na občutek varnosti voznikov avtobusov, ko ustavljajo na označenih lokacijah.
Učinkovitost in sprejetost prakse med prebivalci so v občini preverili z anketami v dveh krajevnih skupnostih, in sicer v KS Uršna Sela in KS Birčna vas. Odziv voznikov je bil na splošno pozitiven. Rezultati so pokazali, da se na prisotnost sistema vozniki odzivajo z nižjo hitrostjo vožnje in večjo pozornostjo na dogajanje ob cesti. To velja tako za lokacije, ki so opremljene s sistemom aktivnih opozorilnih svetlobnih naprav, kot za lokacije z osnovno izvedbo pasivne opozorilne table. Anketiranci so se bolj nagibali k napravi z aktivnim opozorilnim sistemom in predlagali, da bi se na podoben način opremilo tudi druge postajne točke šolskega avtobusa.
Na osnovi opravljenih meritev hitrosti vozil pred in po vzpostavitvi sistema je bilo ugotovljeno, da so se hitrosti vozil na mestih opravljenih meritev na splošno znižale.
Priporočila za prenos: Prakso je mogoče prenesti v druga slovenska okolja, saj je univerzalna in zelo enostavna za umeščanje v prostor. Za izvedbo takega projekt je treba vzpostaviti sodelovanje med občino, dobaviteljem opreme in osnovno šolo ali več osnovnimi šolami, ki sodelujejo v projektu. V primeru uvajanju sistema Busko na državni cesti pa je potrebno vključiti tudi upravljavca državne ceste, torej Direkcijo RS za infrastrukturo.
Sorodni projekti URBACT ali drugi: RiConnect (URBACT), DigiPlace (URBACT)
--
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Označeno avtobusno postajališče, ki ni ustrezno urejeno. Foto: Mestna občina Novo mesto
