Organizacija aktivne poti v šolo že ob začetku šolanja lahko prispeva k zdravemu življenjskemu slogu šolarjev in tudi k zmanjševanju razlik med njimi. V preteklih letih je slovenske šole in občine na te možnosti opozoril program Aktivno v šolo, s katerim je Ministrstvo za zdravje omogočilo šolam izvajanje organizirane hoje v šolo s Pešbusom in Bicivlakom. V Novem mestu so idejo o aktivni poti sprejeli z odprtimi rokami.
Osnovna šola Grm iz Novega mesta je prvič organizirala Pešbus spomladi 2017. Zaradi velikega interesa otrok so akcijo že takrat podaljšali do konca šolskega leta, velika vnema šolske koordinatorice pa je poskrbela, da od takrat program izvajajo celo leto na več progah. Od prvič prijavljenih 44 otrok sedaj v šolo po petih progah s Pešbusom vsak dan potuje več kot 200 otrok.
Dober odziv otrok in staršev na OŠ Grm si je že takoj zaslužil pohvale županstva, zbudil pa je tudi zanimanje sosednjih šol. Sčasoma so se z eno- ali večtedensko izvedbo Pešbusa dobri praksi aktivne hoje v šolo pridružile tudi druge novomeške šole: Drska, Center in Stopiče ter šole iz drugih okoliških občin, kot sta Šmarješke in Dolenjske Toplice.
Table označujejo postajo in uro odhoda Pešbusa. Foto: Boštjan Pucelj
Za velik uspeh Pešbusa v Novem mestu je v prvi vrsti zaslužna Marjeta Ferkolj Smolič, učiteljica razrednega pouka in mentorica prometne varnosti na OŠ Grm iz Novega mesta ter članica občinskega Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. S svojo zavzetostjo uspešno premaguje probleme organizacije in izvajanja programa ter predvsem zelo uspešno širi zanimanje za izvedbo Pešbusa pri učiteljicah in učiteljih iz drugih šol.
Uspešno izvajanje hoje v šolo s Pešbusi je v Novem mestu možno tudi zaradi podpore vodstva osnovne šole Grm in Mestne občine Novo mesto. Pomembna je dobra priprava in ta v Novem mestu vključuje predstavitev programa in njegovih prednosti pred začetkom izvajanja na učiteljskem zboru in Svetu staršev. Učiteljica Marjeta Ferkolj Smolič poudarja pomen osebnega stika s starši. Pri promociji Pešbusa si na OŠ Grm pomagajo tudi z občinskimi glasili in mediji ter objavo na spletni strani šole.
Starši prvošolcev so na OŠ Grm o Pešbusu obveščeni že prvi šolski dan. Gradiva razpošiljajo po platformah za obveščanje staršev. Učiteljica osebno predstavi Pešbus tudi otrokom v vsakem razredu posebej. Pokaže jim vozovnico, štampiljko in nalepke, kar ima zelo velik motivacijski učinek. Pri izvajanju Pešbusa poskušajo ostajati fleksibilni. Zadnje leto sta se izvajanju Pešbusa pridružili dve skupini otrok na skirojih, ki se vozijo iz vasi, oddaljenih tudi nekaj kilometrov.
Na OŠ Grm v šolo s Pešbusom vsak dan pride več kot 200 otrok. Foto: Boštjan Pucelj
Poleg otrok in koordinatorice so v izvajanje programa vključeni tudi spremljevalci, ki spremljajo otroke v šolo. To so prostovoljci, ki so v Novem mestu večinoma starši, stari starši, učitelji ali člani društva upokojencev, Šole zdravja ali Društva za razvijanje prostovoljnega dela. Tako ima Pešbus v Novem mestu tudi komponento vključevanja in medgeneracijskega povezovanja ter povezovanja lokalne skupnosti.
Prednosti: Aktivna pot v šolo ima pozitivne učinke na zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok. Pešbus povezuje različne generacije in lokalno skupnost.
Slabosti: Organizacija spremljane peš hoje v šolo zahteva veliko predpriprav, vztrajnosti in prostovoljnega dela koordinatorja in spremljevalcev.
Nauk: Za uspešno izvedbo vsakodnevne organizirane hoje v šolo s Pešbusom sta pomembna podpora vodstva šole za dodatno delo učiteljev in motivacijo staršev in otrok ter občine pri organizaciji spremstva in osebni stik med starši, učitelji/spremljevalci in otroki.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Skupine otrok v šolo spremljajo prostovoljci. Foto: Boštjan Pucelj
