Na srečanju, ki ga je vodila županja, Petra Vrhovnik, sama izjemno angažirana in motivirana za vprašanja, povezana z ozelenjevanjem, kmetijstvom in sobivanjem z naravo v Občini Poljčane, so poleg predstavnic občine sodelovali tudi lokalni deležniki – predstavnice Regionalne razvojne agencije Podravje, fundacije Prizma, Inštituta za promocijo varstva okolja in drugi ter IPoP kot nacionalna točka za program URBACT.
Občina in deležniki so predstavili glavne izzive v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ozelenjevanjem ter načrte Občine Poljčane v mreži, vodilni strokovnjak pa je sodelujočim poskušal približati način dela v programu URBACT in predstavil izzive in priložnosti za učenje od drugih partnerskih mest.
Velik del ozemlja Občine Poljčane spada v Naturo 2000, zato morajo biti pri načrtovanju razvoja v prostoru še posebej previdni in iznajdljivi. Ker ne morejo razvijati industrijske dejavnosti, si želijo postati čim bolj privlačni za prebivalce, ki delajo intelektualno, na daljavo ali od doma. Pomembno se jim zdi, da je kraj prijeten za življenje, da omogoča kakovostno preživljanje prostega časa z dovolj zelenimi površinami. V nasprotju z razširjenim prepričanjem, da je v kraju, kot so Poljčane, zelenih površin več kot dovolj, ker je podeželje blizu, pa opozarjajo, da te površine niso namenjene rekreaciji, temveč kmetijstvu.
V okviru URBACT projekta imajo dva osrednja cilja: ozeleniti središče občine in najti rešitve za nabrežje reke Dravinje, kjer zaradi vodne erozije izgubljajo kmetijska zemljišča. V središču občine načrtujejo več manjših lokalnih parkov, ozelenitve ob cestah, čebelam prijazne zelenice ter zasaditev dreves in drevoredov. Razmišljajo tudi o uporabi na naravi slonečih rešitev (nature-based solutions) in vzpostavitvi tradicionalnega slovenskega travnika.
Za območje reke Dravinje, ki je zaščitena zaradi edinstvenih ohranjenih rečnih okljukov, iščejo rešitev že več let. Območje bi radi uredili tako, da bi bilo primerno za izobraževalne in turistične oglede, po drugi strani pa razumejo zadrege kmetov, ki si ne želijo krčenja pridelovalnih površin. Pri urejanju tega prostora so izjemno omejeni in si želijo več posluha in razumevanja s strani pristojnih služb.
Strokovnjak Ferenc Albert Szigeti je za navdih in ideje predstavil cilje in potrebe drugih partnerjev, sodelujočih v mreži. Če izpostavimo samo nekaj primerov, mesto Den Bosch na Nizozemskem je kupilo dve kmetijski površini, ki jih želi vrniti naravi. Vzpostavili bodo mokrišča, sadovnjake, površine za živali itd. V Limericku na Irskem se sprašujejo, koliko stane in je vredno drevo, lokalni gozd in pokopališče pa si želijo urediti tako, da se bosta lahko uporabljala kot javna zelena površina.
Vodilni partner, madžarski Dunaujvaros, si želi vzpostaviti register dreves in upravljanje zelenih površin povezati s krepitvijo skupnosti.
V Ciesi v Španiji, ki je že prepoznana kot svetovno mesto dreves (Tree cities of the world), si želijo izboljšati upravljanje z drevesi, v italijanski Sieni, mestu pod Unescovo zaščito, pa si želijo urediti t.i. zelene kline, ki segajo iz obrobja do mestnega središča.
Čeprav je program URBACT v glavnem namenjen izobraževanju in izboljšanju veščin mest, bodo imeli partnerji možnost izvesti manjše pilotne akcije. Ferenc je predlagal, da je ena od njih neke vrste festival dreves, navrgel pa je še kopico dobrih praks iz številnih mest po Evropi. Med drugim je izpostavil madžarski Hegyvidek, 12. okrožje Budimpešte, ki je v mnogih smislih pionir. Zelo aktivni so na področju čebel, imajo zeleno pisarno, namenjeno zelenim akcijam prebivalcev, so prvo »spužvasto mesto« na Madžarskem in prvo mesto, kjer v zdravstvu prakticirajo predpisovanje zadrževanja v naravi na recept.
Srečanje smo zaključili z ogledom dobrih praks na terenu. Videli smo obnovljen in za družbeno rabo opremljen kozolec, visoke grede in Miyawaki gozdiček ob šoli in vrtcu. Ob reki Dravinji smo si ogledali opazovalnico ptic in problematično območje, podvrženo vodni eroziji. Učnega poligona za samooskrbo Dole dr. Ane Vovk na žalost nismo mogli obiskati, to ostaja za mednarodno srečanje.
Petra Očkerl, Nacionalna URBACT točka za Slovenijo
Fotografije: Petra Očkerl IPoP
