Belgijski arhitekt Luc Schuiten predvideva, da bo do leta 2100 »trajnostni razvoj postal pleonazem«, torej nesmiselna besedna zveza, saj bo ves urbani razvoj neizogibno trajnosten. V mestih prihodnosti bomo imeli nove življenjske in delovne navade, načine mobilnosti in vmesnike, ki se bodo križali in soobstajali z naravnim okoljem. Lokalne uprave bodo odigrale pomembno vlogo pri tej veliki preobrazbi, zlasti z delom na infrastrukturi: ustvarjanjem zelenih površin s prenovo zapuščenih stavb in območij, povezovanjem mestnega omrežja, ki bo omogočalo peš povezave med soseskami. Ne glede na okoljske koristi takšnih ukrepov bodo javni prostori postali tudi prostori za ustvarjalnost, učenje in izmenjavo.
Laeken 1800-2200, La Cité végétale, Luc Schuiten. Vir: Vegetalcity.
Vprašanje pozabljenih in neizkoriščenih prostorov v mestih
Mestna krajina v Evropi se je v zadnjih desetletjih spremenila. Nekdanje industrijske ali železniške infrastrukture, tovarne, gradbišča, klavnice, velike zdravstvene in socialne ustanove, nakupovalna središča, pisarne ali nedokončane stavbe in mestna središča, nekdanje vojašnice, parki in zelene površine − različne stavbe in območja so izgubili svoje prvotne funkcije, ostali so neuporabljeni, zapuščeni in/ali pozabljeni.
Delta v Bukarešti, fotografija: Marcelline Bonneau
Ti prostori so lahko zapuščeni ali neizkoriščeni iz različnih razlogov:
- radikalne spremembe, pogojene z zgodovinskimi ali gospodarskimi dogodki;
- negativne konotacije, povezane njimi;
- naravno propadanje, ki ga prinese čas;
- družbene, zgodovinske in gospodarske spremembe v mestu;
- selitev prebivalstva s podeželja v mesta in spremembe v stanovanjskih vzorcih (npr. večje hiše, manj ljudi na družinsko enoto);
- nizka cena nerazvitih zelenih površin v primerjavi z visokimi stroški ponovne ureditve zemljišč (npr. regeneracije opuščenih industrijskih površin) ali
- previsoka cena vzdrževanja.
Upravljanje teh neizkoriščenih zemljišč, prostorov in stavb je ena od ključnih točk evropske politike regionalnega razvoja in okvirov financiranja. Po eni strani bodo lahko ti prostori negativno vplivajo na okolje in biotsko raznovrstnost, če ne storimo ničesar. Nekdanja skladišča in dvorišča za ranžiranje lahko na primer tvorijo »toplotne otoke«, shranjeno onesnaženje pa lahko privede do dodatnih težav, med drugim povezanih z upravljanjem deževnice. Neuporabljeni javni prostori lahko negativno vplivajo tudi na rabo zemljišč, povečujejo pritisk na zemljišča in spodbujajo nenadzorovano širjenje mest ter krepijo socialno neenakost in negotovost.
Če se lotimo ukrepov, pa lahko pozitivno vplivamo na okolje. Na naravi temelječe rešitve, prenova degradiranih območij, zelena infrastruktura in druge tehnične zelene rešitve, vključno z energetsko sanacijo ali energetskimi omrežji, lahko povečajo biotsko raznovrstnost, zaščitijo habitate, privabijo nove živalske in rastlinske vrste. Vključujejo lahko tudi rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam, povezane na primer z upravljanjem deževnice, zadrževanjem vode, hladnimi otoki itd.
Mesta, vključena v URBACT mreže, kot sta Lille (FR) in Heerlen (NL), služijo kot primeri dobre prakse, kako lahko bolj zeleni obnovljeni javni prostori pozitivno vplivajo na skupnosti.
Priporočila programa ESPONv za ponovno uporabo prostorov in stavb med drugim vključujejo: vključevanje arhitektov in načrtovalcev v razvoj prostorskih načrtov; določanje realističnih proračunov za zemljišča in razmislek o modelih javno-zasebnih partnerstev.
Potreba po razvoju zelene revitalizacije in regeneracije
Zelena revitalizacija in regeneracija sta pomembna načina za reševanje neizkoriščenih, pozabljenih in degradiranih prostorov. Najpogostejša načela, na katerih temeljita ta dva koncepta, so obravnavana v naslednjih pristopih.
Krožna mesta
- Priložnosti za izboljšanje učinkovitosti in vpliva na okolje z vključevanjem načel krožnega gospodarstva v mestni kontekst.
- Ponovni razmislek o vsakem elementu mestnega življenja, pri čemer se en vidik krožnih mest nanaša na ponovno uporabo stavb in prostorov
Na naravi temelječe rešitve in zelena infrastruktura
- Rešitve, ki jih navdihuje in podpira narava, ki so stroškovno učinkovite, hkrati zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter prispevajo k povečanju odpornosti.
- Strateško načrtovano omrežje naravnih in polnaravnih območij z drugimi okoljskimi značilnostmi, ki je zasnovano in upravljano tako, da zagotavlja širok spekter ekosistemskih storitev in hkrati povečuje biotsko raznovrstnost.
Kulturna dediščina kot vir
- Zavestno, učinkovito in celostno upravljanje mestne kulturne dediščine in mestnih kulturnih identitet lahko pripomore k izboljšanju politik trajnostne rasti v mestih.
GreenPlace: 10 mest, ki skupaj z lokalnimi skupnostmi oživljajo pozabljene urbane prostore
Zgoraj navedeni pristopi k zeleni revitalizaciji in regeneraciji tvorijo jedro akcijske mreže GreenPlace. Vodilni partner je mesto Vroclav (PL), partnerji pa so Boulogne-sur-mer Développement Côte d'Opale (FR), Razvojan regija Bukarešta-Ilfov (RO), Cehegin (ES), Limerick (IE), Löbau (DE), Nitra (SK), Onda (ES), Quarto d'Altino (IT) in Vila Nova De Poiares (PT).
Raznolikost profilov partnerjev poudarja bogastvo in dodano vrednost tako raznolikega partnerstva. Nekatera od teh mest so majhna (npr. Vila Nova de Poiares ima 7.281 prebivalcev), druga so zelo velika (npr. Bukarešta-Ilfov z 2.298.000 prebivalci). Nekatera so podeželska območja (npr. Quarto d'Altino), nekatera so zelo urbana (npr. Vroclav), druga pa veljajo za razvita (npr. Limerick) ali manj razvita (npr. Nitra).
Partnerska mesta so na različnih stopnjah zelene revitalizacije in vključevanja skupnosti. Soočajo se z različnimi okoliščinami in izzivi, kot navaja izhodiščna študija, ki podrobno opisuje okoliščine, metodologijo in časovni načrt mreže. Ne glede na te razlike pa se partnerji že zdaj učijo drug od drugega!
Partnerji se osredotočajo zlasti na naslednje glavne kategorije pozabljenih in neizkoriščenih mestnih prostorov:
- Zapuščene stavbe: tovarna rezancev v Löbauu, civilni center v Quarto d'Altinu;
- Pozabljene stavbe (ki so še vedno delno v uporabi): tramvajska postaja Popowice v Vroclavu, tramvajska postaja Victorei v Bukarešti-Ilfovu;
- Neizkoriščene zelene površine: srednjeveško obzidje v Limericku, zelena cona v Vila Novi de Poiaresu, Ejidos v Ceheginu;
- Neizkoriščena grajena območja: bodoča zelena pljuča v Ondi, območje Station-Bréquerecque v Boulogne-Sur-Meru, Martinov hrib – območje nekdanje vojašnice v Nitri.
Partnersko mesto Löbau je že poročalo o vključevanju lokalne skupnosti v načrte za revitalizacijo opuščenega tovarniškega območja.
Urbana območja v partnerskih mestih, vir: Marcelline Bonneau
URBACT akcijske mreže: bolj zelena obzorja
Več novic o mreži GreenPlace bo na voljo v naslednjih fazah. V programu URBACT deluje še več mrež, ki skrbijo za bolj zelena mesta. COPE, Let's Go Circular, BiodiverCity, Eco-Core in In4Green so nekatere druge, ki jih je vredno raziskati!
Članek je bil izvirno objavljen na urbact.eu. Prevod in priredba IPoP v okviru Nacionalne URBACT točke.
