Pred skoraj dvema letoma se je majhna skupina mest odločila, da bodo izboljšala rabo svojega javnega prostora. Združili so se v URBACT omrežje, ki se imenuje Space4People. V teh prizadevanjih niso bili sami: po vsej Evropi in širše so se okrepile razprave in pobude, kako spremeniti občine in mesta. O tem, kako ustvariti mesta, prijetna za življenje, zdrava, privlačna, zelena in igriva. In kako lahko prihajajoče spremembe pomagajo pri soočanju z enim največjih izzivov, s katerimi smo se doslej srečali: podnebnimi spremembami.
Od specifičnega vprašanja, kako bolje izkoristiti javni prostor, do velikega izziva, ki ga predstavljajo podnebne spremembe, se morda zdi velik korak. V kolikšni meri sta ti dve vprašanji sploh povezani? Ali ima ukvarjanje z javnim prostorom sploh vpliv na podnebne spremembe? Da, povezava vsekakor obstaja. Mesta v EU ustvarijo 23 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, povezanih s prometom, mestni promet pa poteka v javnem prostoru. Toda izpusti iz prometa se ne pojavijo kar sami od sebe, ampak so posledica potreb ljudi po premikanju in njihovih potovalnih izbir. Vendar bi bilo prenagljeno kriviti ljudi, češ da izbirajo napačne načine potovanja. Navsezadnje se naša mesta in javni prostori v njih že desetletja načrtujejo in urejajo tako, da zadovoljujejo potrebe avtomobilov. In mi, ljudje, prostor uporabljamo, kot je bil zasnovan.
Tukaj na prizorišče stopi Space4People. Kot pove že samo ime (prostor za ljudi, op. p.), je izziv, ki se ga lotevamo, ponovno premisliti o načinu naše rabe javnega prostora in rabo spremeniti tako, da bo služila predvsem ljudem. Z rabo javnih površin v naših mestih se ukvarjamo predvsem z vidika prometa. Osredotočamo se na hodljivost, kakovost bivanja, mešanje funkcij, na vozlišča javnega prevoza in upravljanje parkiranja, s čimer je mogoče javne prostore preurediti tako, da bodo ustrezali dejanskim potrebam in interesom ljudi. Toda tema rabe javnega prostora, ki obravnava zagotavljanje prometne infrastrukture in potovalne navade, je vse prej kot enostavna. Ukvarja se z navadami, privilegiji, različnimi potrebami in različnimi idejami. Zato so se partnerska mesta odločila, da za delo z javnim prostorom uporabijo okvir omrežja URBACT. Želeli smo izkoristiti obsežno znanje in bogate izkušnje programa pri delu z vsemi vrstami deležnikov in uporabiti celosten proces načrtovanja, ki bo upošteval potrebe in interese ljudi, deležnikov.
Ko se partnerji omrežja Space4People oziramo nazaj na več kot leto in pol dela na področju spreminjanja rabe javnih prostorov, ugotavljamo, da so se metodologija in orodja programa URBACT izkazali za zelo koristne tako za načrtovanje rabe javnega prostora na lokalni ravni kot za učenje in izmenjavo dobrih praks in izkušenj na ravni omrežja, še posebej v času pandemije. Naše delovne načrte je bilo treba popolnoma spremeniti, da smo lahko nadaljevali ali celo začeli z delom na lokalni in mednarodni ravni. Toda za omrežje Space4People je bil covid-19 oboje, prekletstvo in blagoslov.
Se spomnite pomladi 2020? Covid-19 se je razširil po vsem svetu. Niti tri mesece po začetnem izbruhu je dosegel Evropo in ohromil vsakdanje življenje: ulice so bile prazne. Ljudje so se v času prvega zaprtja vozili veliko manj. V mestih je bilo mirno, na cestah sproščeno, zmanjšalo se je število nesreč, zrak pa je bil svež. Ta huda zdravstvena kriza je porajala tudi prijeten stranski učinek: mnogi so si lahko začeli predstavljali, da bi po pandemiji ulice in trge uporabljali brez stresa in prometnih zastojev. Ljudje so izkusili, kako je, če javni prostor ni rezerviran za avtomobile, ampak ga je mogoče uporabiti tudi drugače. Ljudje, mediji in politika so začeli izkušati glavno temo omrežja Space4People.
Toda po drugi strani je imel covid-19 močan vpliv na vsakodnevno delo. Začetek dela v lokalnih skupinah je bil težaven. Nekaj časa je trajalo, da smo se navadili na nova digitalna orodja in jih uveljavili tako za mednarodna kot lokalna srečanja. Kljub temu je širjenje lokalnih skupin ostalo na mrtvi točki vse do konca leta 2020, ko so partnerji omrežja Space4People začeli vlagati vse več časa in sredstev v načrtovanje svojih malih pilotnih projektov.
Mali pilotni projekti, novost za akcijska omrežja tega vala, so se izkazali za izjemen vir motivacije na lokalnem nivoju. Razprava o lokacijah, formatih in naravi teh pilotov kot oprijemljivih aktivnostih v partnerskih mestih je povečala zanimanje in vključenost deležnikov v naše delo. Začeli smo z lokalnimi komunikacijskimi aktivnostmi. Prvotno so bili načrtovani dogodki v ustreznih javnih prostorih, naša mesta so se prilagodila in uporabila ankete, razstave, plakate na javnih prostorih, manjša srečanja s posameznimi interesnimi skupinami ali predavanja za ozaveščanje o načrtovanju malih pilotnih projektov. Izvajanje malih pilotnih projektov je dalo ljudem nadaljnji zagon, da se vključijo. Večina mest v omrežju je eksperimentirala s spremembo rabe cest na določenih lokacijah.
Mesto Arad v Romuniji je poskusno zaprlo promet na glavni cesti, ki prečka mestno središče. Deli bulvarja so bili konec avgusta zaprti za motorizirani promet, ob tem pa so organizirali dogodke in posebno gostinsko ponudbo, da bi ljudem prikazali možnosti drugačne rabe ceste. Lokalna skupina v Aradu je izvedla dvostopenjsko anketo med prebivalci: najprej so zbrali ideje in potrebe ljudi glede lokacij in časov zapor za promet v središču mesta. Presenetljiv rezultat je bil, da se je večina predlogov nanašala prav na glavni bulvar, vključno s predlogi za uvedbo odsekov, ki naj bodo v celoti rezervirani za pešce. Nato so mimoidoče v času zapore ceste povabili, naj povedo, kakšne inštalacije, opremo, zunanjo opremo in dogodke bi radi videli na novih odsekih za pešce. Prodaja hrane na ulici, senčenje, možnosti za sedenje, zelenje in ulična umetnost so bili najbolj priljubljeni predlogi, ki prestavljajo nova izhodišča za delo lokalne skupine v Aradu.
Turku je kot mali pilotni projekt izvedel »poletno ulico«. Več o njej v posebnem članku: »Poletna ulica« Turku – poskusna ureditev javnega prostora v mestnem središču
Saint-Germain-en-Laye v Franciji je pandemijo in z njo povezano strogo zaprtje sebi v prid uporabil že spomladi 2020. Saint-Germain-en-Laye je poseben trenutek izkoristil za eksperimentiranje s spremembami rabe javnega prostora: preizkusili so razširitev cone za pešce v središču mesta in ta pilotni projekt združili z anketami med trgovci in gostinci ter prebivalci in obiskovalci. Z anketami so preverjali zaznavanje razširitve cone za pešce ter zbirali mnenja o spremembah in namenih za širitev dejavnosti glede na možnosti dostave, parkiranja in dostopa. Aktivnosti na ulici so vključevale preizkušanje urbane opreme in instalacij, ki omogočajo sedenje in druženje na prostem. Prvi rezultat poskusa je bila stalna preureditev dela osrednje ulice Rue de Poissy v območje za pešce. Drugi rezultat je bil, da so trgovci in gostinci izven obsega eksperimenta zahtevali oznake za usmerjanje pešcev tudi na njihovo lokacijo.
Rezultati malih pilotnih projektov so se od mesta do mesta zelo razlikovali, vendar so vsem partnerjem prinesli dragocene vpoglede in izkušnje. Razpon rezultatov je bil širok in je med drugim vključeval uspešno aktivacijo prebivalcev in deležnikov za spremembo rabe javnega prostora, ki se je zgodila na ulici Vabaduse v estonskem partnerskem mestu Valga, prikaz bolj trajnostnih načinov potovanja, ki so jih izvedli v litovskem Panevėžysu in spremembe v dojemanju lokalnih prebivalcev, podjetnikov in politike v Turkuju. Vendar pilotni projekti niso bili vedno nesporni. Izvedba komunikacijskih dogodkov v kombinaciji s piloti, kot so ulične stojnice med Evropskim tednom mobilnosti v Serresu v Grčiji in razprava z uporabniki javnega prostora neposredno na kraju samem, se je pri tem izkazala za nujno in koristno. Naša mesta so z malimi pilotnimi projekti pridobila dragoceno znanje in izkušnje. In večinoma jih nameravajo še naprej uporabljati v svojih prihodnjih prizadevanjih, ne samo znotraj omrežja Space4People, temveč tudi za druge priložnosti.
V naslednjih mesecih se bodo partnerji osredotočali na pripravo celostnih akcijskih načrtov skupaj z lokalnimi skupinami. Pri tem bodo veliko pozornosti posvetili temu, da bodo načrti zares celostni in da bodo upoštevali različne vidike in dejavnike. Ob tem se partnerji ukvarjajo tudi z vprašanjem, kako vzdrževati motivacijo lokalnih skupin pri prehodu od priprave načrta k njegovi uresničitvi.
Naše obzorje širimo tudi s sodelovanjem z omrežji RiConnect in Thriving Streets, s katerimi smo oblikovali skupino Walk’n’Roll. Poiščite nas na LinkedInu in se seznanite z našimi aktivnostmi za spreminjanje cest in ulic v naših mestih v ljudem prijazne prostore!
Spreminjanje javnega prostora ostaja zahteven izziv. Še vedno se moramo ukvarjati z vzorci rabe, ki so se v zadnjih desetletjih vtisnili v miselnost ljudi in deležnikov. Še vedno se soočamo z globoko ukoreninjeno miselnostjo, da je parkiranje skupna dobrina, ki mora biti na voljo v naših javnih prostorih, celo brezplačno. V vsakem našem mestu komuniciramo in razlagamo, da je to vendarle mogoče spremeniti. Da so naša mesta lahko privlačnejša, da lahko zadovoljijo potrebe in interese ljudi. Z malimi pilotnimi projekti smo prikazali, kako je to mogoče narediti in postopoma pridobivamo podporo in razumevanje za naše ideje o primernejših javnih prostorih. Bolj zelenih prostorih. Bolj zdravih prostorih. Prostorih za srečevanje, igro in druženje. S spremembami, za katere se zavzemamo, prispevamo svoj majhen delček k sodobnim ciljem današnjega časa, kot sta vključujoča, odporna družba in blaženje podnebnih sprememb.
Povezava do izvirnega članka: About the value of public space and the big question on how to best make use of it
