1. Aktivno upravljanje mestnega središča
Mestni menedžment so začeli v Celju razvijati leta 2012, ko so zaposlili osebo na mesto mestnega menedžerja v županovem kabinetu. Leta 2015 so sprejeli Strategijo razvoja starega mestnega jedra Celja, ki se izvaja prek številnih dogodkov, kampanj in festivalov v mestnem središču, s katerimi si prizadevajo promovirati in povezovati lokalne trgovce in ponudnike. Leta 2017 je upravljanje mestnega središča prevzel Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Večina aktivnosti za oživljanje mestnega središča se tako zdaj izvaja v sodelovanju med občino in Zavodom Celeia.
2. Zapiranje ulic za avtomobile in odpiranje za ljudi
Mestni občini se zdi pomembno omejevati avtomobilski promet v mestnem središču. Za promet so tako že zaprli Krekov trg in Gubčevo ulico. V prihodnje si želijo podobno narediti tudi s Prešernovo ulico, ki jo zdaj zapirajo vsako leto v času evropskega tedna mobilnosti.
Podporo pri preusmerjanju prometa iz mestnega središča pa nudijo z aplikacijo in mestno kartico za trajnostno mobilnost Centralka, ki združuje informacije o lokalnem javnem prometu, izposoji koles in parkiranju. Za preusmerjanje avtomobilskega prometa na zunanja parkirišča so namestili tudi zaslone, ki obveščajo o številu prostih mest na posameznih parkiriščih.
Foto: Robi Valenti
3. Sofinanciranje obnove fasad in streh
Prek razpisa Mestna občina Celje sofinancira obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru v višini 50 % naložbe, pri čemer imajo prednost poslovni subjekti, lastniki stavb pod spomeniškim varstvom in sakralna dediščina. S pomočjo tega razpisa so v zadnjih devetih letih prenovili že 45 stavb.
4. Urejanje podobe gostinskih vrtov
Gostinske vrtove v mestnem središču Celje ureja Odlok o rabi javnih površin. Ta določa, kakšni so lahko npr. senčniki gostinskih vrtov, kako se sme nameščati cvetlična korita, da se ne sme na primer ograjevati površine gostinskega vrta in da mora biti ob gostinskem vrtu dovolj prostora za ustrezen prehod pešcev. Tako občina skrbi, da so gostinski vrtovi skladno urejeni in ne omejujejo gibanja in drugih rab v javnem prostoru.
5. Cvetličenje mesta
Veliko pozornosti posvečajo okrasnim zasaditvam, ki so vizualno usklajene po vsem mestnem jedru. Pripravljajo tudi tematske ambientalne okrasitve, ki so umeščene tako v javni prostor, npr. na jeklenice, napete med stavbami, kot tudi v izložbe praznih poslovnih prostorov. K sodelovanju skušajo spodbuditi tudi prebivalce, tako so jim na primer lani ponudili brezplačne sadike cvetlic, ki so jih lahko namestili na okenske police s pogledom na historično jedro.
Foto: Arhiv Zavod Celeia Celje
6. Omejevanje oglaševanja v javnem prostoru
Oglaševanje v javnem prostoru je urejeno z Odlokom o oglaševanju v Mestni občini Celje, ki posebej določa pravila v območju starega mestnega jedra.
Odlok tako omejuje objekte in naprave, s katerimi je dovoljeno oglaševati, in sicer dovoljuje že obstoječe plakatne stebre in prenosljive ulične panoje, uporaba teh pa je prav tako omejena. Dovoljen je zgolj en pano na poslovno enoto, samo ob otvoritvi ali posebni priložnosti. Oglaševanje na stenah zgradb je dopuščeno samo v skladu s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, če ne gre za fasado z arhitekturno členjenimi elementi. Oglaševanje na talnih javnih površinah in konstrukcijskih elementih javne infrastrukture je dovoljeno samo za namen kulturnih in ostalih javnih prireditev, samo za določen čas. Drugi, bolj agresivni načini oglaševanja, kot so npr. svetlobne vitrine, niso dovoljeni.
7. Upravljanje s poslovnimi prostori
Mestna občina Celje upravlja z več kot 200 poslovnimi prostori. Skoraj noben od njih ni prazen, saj so najemnine veliko nižje od tržnih, pogodbe pa dolgoročne. Zasebne lastnike dalj časa praznih poslovnih prostorov si prizadevajo spodbuditi, da jih oddajo novim najemnikom. V nekaterih primerih so z lastniki dogovorjeni, da mestni marketing izložbe uporabi za okrasitve in razstave ali za različne dogodke, npr. v predbožičnem času, ko je v mestu veliko prireditev in tudi obiskovalcev. Občina pa je zainteresirana tudi za odkup poslovnih prostorov s pogledom na ulice na mestnem križu, predvsem tistih, ki so že dalj časa prazni in kazijo mestno podobo. Da bi še dodatno naslovili problem praznih prostorov v mestnem središču, so pripravili interaktivni zemljevid vseh praznih prostorov, vključno s tistimi v zasebni lasti.
8. Podpora lokalnim podjetnikom
Lokalnim podjetnikom, ki jih zanima delovanje v poslovnem prostoru v mestnem središču, nudijo celostno podporo. Pomagajo jim pri vzpostavitvi poslovnega prostora, torej pri njegovi morebitni prenovi, nekaj časa subvencionirajo tudi najemnino. Nudijo pa tudi finančne podpore za vzpostavitev podjetja, za materialne in nematerialne naložbe, sofinancirajo samozaposlitev in turistično infrastrukturo, na primer opremo letnih vrtov.
9. Darilni bon Dobimo se v mestu
Prodajalce, ponudnike storitev in javne zavode v mestnem središču so povezali z bonom Dobimo se v mestu Boni so v vrednosti 10 evrov in jih je mogoče vnovčiti eno leto od datuma nakupa. Trenutno je bon mogoče izkoristiti pri 55 ponudnikih. Boni se lahko koristijo za nakup v trgovinah z oblačili, obutvijo in modnimi dodatki, v galanterijah, trgovinah z živili, knjigarnah, pri frizerjih in ostalih obrtnikih, gostincih, drogerijah, v mestni lekarni, v Muzeju novejše zgodovine in Pokrajinskem muzeju Celje ter v turistično-informacijskem centru. Vsi sodelujoči ponudniki imajo na vratih tablice, seznam pa je na voljo na spletni strani, kjer je mogoče bone tudi kupiti.
10. Podpora umetnikom
Umetnike podpirajo z brezplačno oddajo nekdanjih propadlih prodajaln kot produkcijskih na Gosposki ulici v starem mestnem jedru. Območja se je prijelo ime umetniška četrt. Občina prostore oddaja prek javnega razpisa in zagotavlja vso potrebno infrastrukturo, umetniki pa plačujejo obratovalne stroške. V zameno za najem prostora umetniki občini enkrat letno predajo svoje umetniško delo v vrednosti najemnine. Občina umetniška dela uporabi kot protokolarna darila. Območje je postalo prostor povezovanja umetnikov in raznolikih umetniških in kulturnih dogodkov, ki v četrt privabljajo številne obiskovalce.
11. GT8
Vzpostavili so poslovni prostor na Glavnem trgu 8, ki ga lahko občani, društva in organizacije najamejo za krajši čas. Poslovni prostor je velikosti 145 m2, uporabnina za začasno rabo prostora znaša 25 evrov neto oziroma 30,50 evrov bruto na dan in se oddaja prek poziva mestnega marketinga Zavoda Celeia Celje. Namenjen je začasni rabi za izvedbo projektov in dogodkov društev, zavodov, klubov in ostalih organizacij ter občanov ali podjetij, katerih vsebina se nanaša na različne vidike mestnega življenja.
Lahko gre za enkratne projekte (npr. pop-up dogodke), dlje trajajoče projekte (npr. razstave) ali ponavljajoče se dogodke in projekte. Z njim pa želijo spodbujati izvirno in kakovostno umetniško produkcijo, predstavitev umetniških in drugih projektov, ki so pomembni za promocijo Celja, povečati dostopnost javnih kulturnih dobrin občinstvu, spodbujati predstavitve kreativnih projektov drugih področij (podjetništvo, šport, izobraževanje, mladinska dejavnost, medgeneracijski projekti …).
Foto: Robi Valenti
12. Velike stenske poslikave
Jeseni 2022 je v Celju nastal prvi mural. Mural je velika stenska poslikava, s katerimi se oživljanja središč loteva mnogo mest, primere dobre prakse pa imamo tudi v Sloveniji. Prvi mural so v Celju dobili prek javnega povabila mestnega marketinga Zavoda Celeia Celje, na katerega je lokalni umetnik Tomaž Milač prijavil svojo umetnino. Mural združuje prepoznavne like celjske in slovenske zgodovine, ki jih je slikar vpletel v fantazijsko krajino in jim dodal sodobne poudarke. Jeseni leta 2023 pa je nastal še drugi mural, tokrat v podobi velikanske mehanične ribe, ki naj bi odpirala različna vprašanja, kot so ekološki in tehnološki izzivi. Murali vizualno popestrijo slepe fasade, dodajo mestu igrivost, pripevajo pa lahko tudi k krepitvi lokalne identitete.
Foto: Robi Valenti
13. Kiosk K67 kot stičiščna točka urbanega dogajanja
Leta 2024 je Mestna občina Celje v sodelovanju s Šolskim centrom Celje prenovila enega izmed kioskov arhitekta in oblikovalca Saše J. Mächtiga, ki so bili včasih prisotni po vseh slovenskih mestih. Kiosk služi kot glasnik urbanega dogajanja in mesto srečevanja ter povezovanja. Najprej so ga postavili v središče mesta, a njegovo mesto ni stalno, saj želijo, da v bodoče potuje po različnih četrtnih in krajevnih skupnostih.
Foto: Lana Požlep
14. Kajuhov dom za ustvarjalce
Stavbo nekdanjega Slomškovega, kasneje Kajuhovega doma, bodo v roku dveh let preuredili v Center urbane kulture. Namenjen bo novim produkcijskim in vadbenim prostorom za neodvisno kulturno ustvarjalno produkcijo in ljubiteljsko kulturo. Saj ugotavljajo, da kreativna skupnost trenutno nima primernih prostorov za delo oziroma teh močno primanjkuje. Preden se prenova oktobra 2024 začne, pa je prostore mogoče v okviru začasne rabe brezplačno najeti za različne kulturne in kreativne dogodke, kot so predstave, razstave, delavnice, konference, pop-up trgovine, tečaji in izobraževanja.
Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje si, kot vidimo, resnično prizadevata, da bi bilo mestno središče živo in privlačno. Kar nekaj aktivnosti pa še načrtujejo v okviru URBACT projekta. Med drugim si želijo okrepiti podporo lokalnim podjetnikom ter tako doseči, da bi postala ponudba v mestnem jedru še bolj raznolika in mestotvorna.
Petra Očkerl in Nina Plevnik, Nacionalna URBACT točka
Naslovna fotografija: Robi Valenti
