Od trkov različnih funkcij do hrupa ter spodbujanja kulturnih in drugih dejavnosti so mestna središča pravi laboratorij za rešitve, ki lahko povečajo njihovo privlačnost ponoči tako za prebivalce kot obiskovalce. Uvedba strategije za nočno gospodarstvo lahko poveča občutek varnosti, obenem pa spodbuja občutek skupnosti in pripadnosti med različnimi kategorijami prebivalcev.
Izzivi in rešitve za živahna mestna središča po mraku
V številnih urbanih okoljih koncentracija nočnih dejavnosti v mestnih središčih predstavlja izziv iz različnih, pogosto nasprotujočih si razlogov. Prisotnost kulturnih, kulinaričnih in zabavnih dejavnosti v mestnem središču je lahko ključna za ustvarjanje območij, kjer nočna ekonomija predstavlja svojevrstno »središče«, močan element privlačnosti za prebivalce in turiste. Hkrati pa morajo javne oblasti upoštevati tudi potrebo po zaščiti kakovosti življenja prebivalcev, raznolikosti storitev in izboljšanju dostopa do teh nočnih storitev in dejavnosti za tiste, ki ne živijo v središču.
Festival ob vodi v mestnem središču ob sončnem zahodu v Pantinu, Pariz, Francija - Fotografija: Cities@Heart
V mnogo mestih uvedba politik coniranja, kot so jih na primer nedavno predlagali v Torontu, prispeva k usklajevanju obstoječih zakonskih okvirov, ustvarjanju fleksibilnosti delovnega časa restavracij, trgovin in barov ter spreminjanju uporabe javnega prostora, predvsem za terase in zunanje kulturne dejavnosti. Specifične politike za oživljanje mestnih središč so bile uvedene v Sydneyju v okviru mestne strategije za nočno gospodarstvo, ki spodbuja skupnostne dogodke na ulicah in trgih. Strategija je prav tako omogočila podaljšanje delovnega časa za različne lokalne ponudnike (kot so telovadnice, frizerji, knjigarne in trgovine z oblačili) do 2. ure zjutraj. Mesto je to podprlo s podaljšanjem obratovanja podzemne železnice na 21 ur na dan. Druga mesta so se odločila za uvedbo politik, ki urejajo gospodarske dejavnosti in dovoljenja za umeščanje v prostor.
Tako je v Barceloni, kjer pri oblikovanju novega načrta za rabo zemljišč v najstarejšem delu mesta varujejo kakovost življenja prebivalcev. Načrt vključuje zanimive ugotovitve raziskav o vplivu hrupa, ki ga ustvarjajo nočne dejavnosti na tem območju.
Dogodek Laboratoire d'Aubervilliers za Nuit Blanche "Bela noč", nočni umetniški dogodek v Parizu - Fotografija: Charlène Yves
Gledališča in glasbena prizorišča, ki so tradicionalno zgoščena v mestnih središčih, pozitivno vplivajo na lokalna podjetja. Vendar pa spremembe v kulturni potrošnji in skrb za varnost ali preobremenjenost s hrupom lahko vplivajo na dinamiko teh kulturnih ustanov, ki pogosto prejemajo podporo lokalnih oblasti (kot v Parizu in Talinu) za zvočno izolacijo ali obratovalne stroške.
Uvedba eksperimentalnega »območja nočnega življenja« v Quartiers des Spectacles (gledališka četrt) v Montrealu, osrednjem okrožju z najvišjo koncentracijo kulturnih prostorov (več kot 80 skupaj), je eden izmed ukrepov, ki jih je to kanadsko mesto uvedlo z novo nočno politiko. To okrožje, sestavljeno iz osmih javnih prostorov, ki gostijo več kot 40 festivalov skozi vso leto, je pomemben primer, ki prikazuje, kako lahko mestna središča načrtujemo na trajnosten način, pri čemer vključujemo različne kulturne vsebine in omogočamo sobivanje različnih rab. Z namenom ustvarjanja ravnovesja med potrebami prebivalcev ter potrebami zabave željnih obiskovalcev, turistov in podjetij v mestu, Montreal zdaj preizkuša nove ukrepe v 20 ciljanih območjih: podaljšanje delovnega časa za bare in terase ter podpora za organizacijo koncertov in dogodkov.
Nočni kolesarski dogodek, organiziran ob Evropskem tednu mobilnosti v Osijeku na Hrvaškem - Fotografija: Mesto Osijek
Podaljševanje delovnega časa kulturnih ustanov, kot so muzeji in spomeniki kulturne dediščine v mestnih središčih, je naraščajoč trend v mnogih evropskih mestih. Muzeji, kot so Narodna galerija v Londonu, Louvre v Parizu in Muzej likovnih umetnosti na Dunaju, ostanejo ob določenih dneh odprti do 21. ure, kar ponuja nove možnosti, še posebej poleti, ko želijo turisti svoje oglede opraviti v hladnejših delih dneva.
Kulturni prostori, odprti ponoči, gostijo različne funkcije. Rim je nedavno uvedel shemo, ki omogoča, da so javne knjižnice in muzeji ponoči odprti kot učilnice za študente in raziskovalce, s čimer izboljšujejo dostopnost v nočnih urah in spodbujajo mešano rabo prostorov, ki so običajno odprti ponoči le za posebne dogodke ali festivale.
Ljudje so bistvo nočnega utripa mest
Nočna gledališka predstava v Osijeku na Hrvaškem - Fotografija: Mesto Osijek, Hrvaška
Živahnost poslovnih in kulturnih dejavnosti v mestnih središčih je ključni element, ki ga priznava shema vijolična zastava, certifikat, ki spodbuja odličnost pri nočnem upravljanju mestnih središč. Program, ki ga je leta 2012 uvedlo združenje mest Združenega kraljestva, ocenjuje merila, kot so varnost, čistoča in raznolikost ponudbe, ter podeljuje nagrade mestom in krajem, ki spodbujajo učinkovito sodelovanje med javnim sektorjem, zasebnimi akterji in lokalnimi skupnostmi za prijetne in varne nočne dejavnosti. To akreditacijo je prejelo več kot 70 mest, predvsem v Združenem kraljestvu, na Irskem, Švedskem in v Avstraliji, s čimer se povečuje njihova prepoznavnost in turistična privlačnost.
Vključujoč pristop h kakovosti nočnega dogajanja je tudi osrednji element številnih politik, ki spodbujajo varnost in enakost spolov v mestih. Listina o varnosti žensk v nočnem času, ki jo je uvedla uprava širšega območja Londona, je namenjena izboljšanju dojemanja varnosti žensk na javnih površinah in v prometu ponoči. Listina, ki je na voljo vsem organizacijam, ki delujejo ponoči, priporoča usposabljanja za osebje ter spodbuja preoblikovanje prostorov in delovnih mest, da bi bili varnejši za ljudi, ki se opredeljujejo kot ženske. Listina o varnosti žensk v nočnem času, ki jo je podpisalo več panožnih združenj, lokalov in prostočasnih prizorišč, je pripravila tudi zbirko orodij, ki ponuja koristen navdih za izvajanje konkretnih ukrepov.
Nočna razsvetljava v Skawini, metropolitansko območje Krakova, Poljska - Fotografija: Center z akulturo in šport Skawina
Zmanjšanje konfliktov glede rabe javnih prostorov ponoči je bistvenega pomena za krepitev družbene kohezije v mestnih središčih. Poleg posredovanja nočnih županov v številnih evropskih mestih so se prizadevanja za pomiritev nočnega okolja okrepila s posebnimi programi za preprečevanje škodljivega vedenja v središčih mest. V okviru politike amsterdamskega nočnega župana je mesto predlagalo ambiciozen nov načrt za Rembrandtsplein, eno glavnih središč nočnega življenja v nizozemski prestolnici. Skupino nočnih gostiteljev so usposobili za spremljanje nočnih dejavnosti ter svetovanje obiskovalcem in udeležencem zabav, s čimer so mestnim uradnikom zagotovili pomembne informacije in razpršili morebitne problematične situacije. Uvedba nočnih čuvajev, ki so jo ponovila tudi druga svetovna mesta, kot je Milano, je prispevala k zmanjšanju antisocialnega vedenja, hkrati pa je ustvarila prijazne referenčne točke za lokalne prebivalce in lastnike podjetij.
Cities@Heart in Cities After Dark: za boljša mestna središča ponoči
Koncert na festivalu Rocca Malatestiana Cesena v Ceseni, Italija - Fotografija: Mesto Cesena
Mreži programa URBACT, ki se osredotočata na nočno gospodarstvo in revitalizacijo mestnih središč, Cities After Dark in Cities@Heart, sta preizkusili različne ukrepe za oživitev ulic in trgov ponoči. Revitalizacija okrožja SoHo v Malagi, partnerja mreže Cities After Dark v sodelovanju s Fundacijo CIEDES, je pripomogla k preoblikovanju degradirane soseske nedaleč od zgodovinskega središča v referenčno kulturno točko mesta. Poudarek na vključevanju prebivalcev in lokalnih društev v proces regeneracije javnih prostorov ter oživitev kulturnih in ustvarjalnih industrij na tem območju je odprl pot za ponovno odprtje gledališča SoHo leta 2019. Ta nekdaj opuščen prostor je zdaj središče kulture in zabave v Malagi.
Partner mreže Cities@Heart, Sligo, je razvil inovativne nočne projekte kot del skupine devetih pilotnih mest in občin, ki jo je imenovalo Irsko ministrstvo za turizem in kulturo. Ponovna uporaba praznih poslovnih prostorov za ustvarjanje novih nočnih dejavnosti in storitev, organizacija kulturnih dogodkov v javnih prostorih ter sodelovanje s podjetniki za izboljšanje zakonodaje o licencah so nekatere aktivnosti, ki jih mesto izvaja v dialogu s predstavniki skupnosti invalidov in manjšin, da bi zagotovilo pravico do noči za vse.
Živahen trg v središču Brage na Portugalskem - Fotografija: Mesto Braga
Genova si kot koordinator partnerstva za trajnostni turizem v okviru Urbane agende EU in partner projekta Cities After Dark prizadeva za diverzifikacijo ponudbe mestnega središča v nočnem času. Jedro vizije, ki jo je Genova razvila skupaj z lokalno URBACT skupino v okviru projekta Cities After Dark, je utrditev pilotnih programov, kot so večerne ure za javne knjižnice in vzpostavitev novih kulturnih dejavnosti v sodelovanju s poslovnimi dejavnostmi in civilnimi središči, dejavnimi v nočnem času. Ta prizadevanja bodo prispevala k temu, da bo največje zgodovinsko mestno središče v Evropi ponoči varnejše in privlačnejše za prebivalce in turiste.
Pariška soseska Belleville - fotografija: Cities@Heart
Ustvarjanje pogojev za živahna mestna središča ponoči ni le smiselno, ampak je tudi bistvenega pomena za javno politiko vsakega mesta. Mreže programa URBACT uporabljajo celostno metodologijo, zato se pri Cities After Dark soočajo z izzivom analize posebnosti upravljanja nočnega življenja v zgoščenih in kompleksnih središčih, medtem ko filozofija Cities@Heart potrjuje, da 360-stopinjski pogled na politiko mestnih središč zahteva 24-urni pristop. Mreži si prizadevata izmenjevati strokovno znanje in izkušnje ter tako izpopolniti akcijske načrte svojih mest.
Avtor izvirnega članka je Simone d'Antonio, ad-hoc strokovnjak mreže Cities@Heart in vodilni strokovnjak mreže Cities After Dark.
